Platno je sicer zaščiteno s steklom, odgovornost za dejanje pa je prevzela francosko-luksemburška umetnica Deborah de Robertis.

Sliko, ki jo je francoski realist naslikal leta 1866, sicer hranijo v eni najpomembnejših zbirk francoske umetnosti 19. stoletja, Muzeju d'Orsay, vendar pa ga je ta posodil Centru Pompidou-Metz. Tam je namreč na ogled razstava o francoskem psihoanalitiku Jacquesu Lacanu, ki je imel sliko nekoč v lasti.

Dogodek so potrdili tako v muzeju kot umetnica. V muzej so po dogodku poklicali policijo, ki je ocenila nastalo škodo.

Ženski sta sliko popisali kot del umetniškega performansa. Performativna umetnica Deborah de Robertis je za AFP povedala, da je organizirala performans z naslovom You Don’t Separate the Woman from the Artist (Ženske ni mogoče ločiti od umetnika_ce). Z njim je, kot je dejala, skušala izzvati zgodovino umetnosti, "saj so ženske izvor sveta".

Aretirani dve ženski, ena slika je izginila
Po navedbah tožilca Yvesa Badorca so aretirali ženski, rojeni leta 1986 in 1993. Poleg Courbeteve slike pa sta z napisom MeToo označili skupaj pet slik. Omenil je še tretjo osebo, ki ni bila zadržana, zanjo pa domnevajo, da je ukradla delo francoske umetnice Annette Messager z naslovom I Think Therefore I Suck, poroča Guardian.

Deborah de Robertis je posredovala tudi video, v katerem je po navedbah AFP-ja videti, kako ženski z rdečim sprejem označita Courbetevo in še eno drugo sliko, medtem pa vzklikata "JazTudi". Zatem jih varnostniki odvlečejo stran.

De Robertis je bila v odprtem pismu kritična do šestih moških v svetu umetnosti, ki jih je opisala kot "plenilce" in "cenzorje". V zapisu je izvedeno akcijo označila kot feministični performans, ki so ga izvedle, "ker je izjemno zaprt svet sodobne umetnosti do zdaj ostajal tiho". Med deli, ki so jih še označile, je omenila še umetnino avstrijske umetnice Valie Export.

Sorodna novica 200 let rojstva Courbeta, umetnostnega in političnega upornika svojega časa

Umetnica s svojimi performansi večkrat dviguje prah
De Robertis se je v preteklosti v svojem delu že referirala na Courbetevo sliko – leta 2014 je v Muzeju d’Orsay pod sliko pokazala svoje spolovilo, dogodek pa je dokumentiran na fotografiji, ki je bila na ogled v muzeju v Metzu. Leta 2020 ji je francosko sodišče naložilo plačilo 2000 evrov, ker je bila leta 2018 gola pred Jamo Lurške Matere božje.

Politiki kritični do akcije
Na dogodek v Metzu se je odzvala francoska kulturna ministrica Rachida Dati, ki je na omrežju X zapisala: "'Aktivistom', ki so mnenja, da umetnost ni dovolj močna za samostojno posredovanje sporočila ... Umetnost ni plakat, ki ga pobarvamo s sporočilom dneva." Kritičen je bil tudi župan Metza Francois Grosdidier, ki je dejanje označil za "nov napad na kulturo, ki so ga tokrat izvedle fanatične feministke".

Prvi lastnik Courbeteve znamenite slike je bil turško-egiptovski diplomat Khalil Bey. V Parizu si je ustvaril obsežno zbirko umetniških del, ki so slavila žensko telo. Pozneje je zaradi dolgov obubožal. Slika je prišla v last Lacana, Orsay pa jo je pridobil leta 1995.