"Grafična umetnost je drugo ime za žanr, katerega cilj je posredovati zgodbe in vrednote, ki jih potem kolektivno interpretiramo, in jim dati glas," pravi Chus Martinez. Foto: Gina Folly

"Grafični bienale Ljubljana s 36. izdajo praznuje svojo 70-letnico in veseli nas, da bo ob tem resnično častitljivem jubileju z nami Chus Martinez," je ob razkritju imena prihodnje izvedbe likovne manifestacije dolge tradicije dejala umetniška vodja in direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) Nevenka Šivavec. V MGLC-ju verjamejo, da je njena vizija zelo pomembna za ljubljanski bienale v tem zgodovinskem trenutku, dodaja.

Drzen izstop iz kokona sodobne umetnosti
"Chus Martinez si upa razmišljati o umetnosti prek čustev in v povezavi z naravo, spolom in tehnologijo, pogosto tudi v prihodnjiku, saj je vedno navdušena nad možnimi konteksti, v katerih bodo prihodnji umetniki lahko ustvarjali. S preizpraševanjem tega, komu je umetnost namenjena in koga naslavlja, drzno izstopa iz kokona sodobne umetnosti in si zna zamisliti tudi občinstvo, ki ne more ali noče vzpostaviti nobenega odnosa s kulturno produkcijo ali pa je od nje povsem odtujeno," še razmišlja Šivavec.

V Španiji rojena filozofinja in umetnostna zgodovinarka Chus Martinez je trenutno predstojnica inštituta Art Gender Nature pri Akademiji za umetnost in oblikovanje Basel FHNW v Švici in kustosinja pri TBA21 Thyssen-Bornemisza Art Contemporary.

Lokalni bienali bolj kot kadar koli prej igrajo bistveno vlogo, ko gre za nudenje modelov razstavljanja, ki so zmožni motivirati umetnike, a tudi poživiti družbene skupnosti okoli nas.

Chus Martínez

Kako ustvariti prostor, ki bo zmožen zmanjšati jezo in zamere
Prepričana je, da lokalni bienali bolj kot kadar koli prej igrajo bistveno vlogo, ko gre za nudenje modelov razstavljanja, ki so zmožni motivirati umetnike, a tudi poživiti družbene skupnosti okoli nas. Grafično umetnost vidi kot žanr, katerega cilj je posredovati zgodbe in vrednote, ki jih potem kolektivno interpretiramo, in jim dati glas. "Ker živimo na robu velikega razkola, se moramo osredotočiti na ustvarjanje prostora v kulturi, ki bo zmožen zmanjšati jezo in zamere ter izzvati izkušnjo sprave," pravi ob prevzemu vloge umetniške vodje ljubljanskega bienala in dodaja, da je zelo počaščena, da ji je bila dana ta edinstvena priložnost.

Martinez je med drugim tudi članica uprave CIMAM (Mednarodnega odbora za muzeje) in svetovalnih odborov številnih mednarodnih umetniških ustanov, kot sta Castello di Rivoli v Torinu in Deutsches Historisches Museum v Berlinu. Bila je glavna kustosinja v muzeju El Museo Del Barrio v New Yorku in predstojnica oddelka pri documenti 13.

Predtem je bila glavna kustosinja v MACBA v Barceloni in direktorica Frankfurter Kunstverein. Pripravila je veliko razstav in publikacij o sodobni umetnosti. Je predavateljica in avtorica številnih kataloških besedil in kritičnih esejev, poleg tega redno piše za mednarodne umetniške revije.

S 36. izvedbo bo Grafični bienale Ljubljana praznoval 70 let. Foto: MGLC/Urška Boljkovac
S 36. izvedbo bo Grafični bienale Ljubljana praznoval 70 let. Foto: MGLC/Urška Boljkovac
Sorodna novica "Novi pristopi in novi koncepti so pomembni, omogočajo nam videti svet drugače"

Grafični bienale Ljubljana je bil ustanovljen leta 1955, zato bo prihodnje leto zanj jubilejno. S svojimi dejavnostmi je Ljubljano in slovensko umetnost umestil v svetovni kontekst, vplival na razvoj številnih podobnih dogodkov po svetu in ustvaril dejavno mrežo za izmenjavo izkušenj na področju grafične umetnosti. Danes je Grafični bienale Ljubljana živahna, stalno spreminjajoča se platforma za umetniško ustvarjanje in kritično analizo družbenih dogodkov. Zaznamujejo ga demokratizacija umetnosti in kulture ter izmuzljive, prekrivajoče se oblike znanja, izkušenj in prakse.

Lanski, 35. grafični bienale je zasnoval umetniški vodja Ibrahim Mahama, ki ga je uredništvo ArtReviewa lani uvrstilo na šesto mesto najvplivnejših osebnosti v svetu umetnosti.