Kolig je do zadnjega delal v svojem "raju umetnosti", stavbnem kompleksu v Blačah v Ziljski dolini, kjer je ustvarjal in hranil svoje umetnine.

Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser je v odzivu na smrt umetnika žalujočim izrazil sožalje. "Ta dežela je izgubila enega svojih najpomembnejših umetnikov. V tolažbo nam je lahko, da bo še naprej živel v svojih delih in da bo Cornelius Kolig tako ostal nepozabljen," je povedal ob smrti umetnika.

Vsestranski in neizprosen Cornelius Kolig se je posvetil prevpraševanju družbenih tabujev, ob tem pa se je večkrat znašel v središču burnih razprav. Po poročanju avstrijske televizije ORF je bil Kolig eden najbolj nerazumljenih in v nekaterih krogih osovraženih avstrijskih umetnikov.
Leta 1942 rojeni Cornelius Kolig je svoj 6000 kvadratnih metrov velik stavbni kompleks v Blačah v Ziljski dolini označil za raj. Vnuk vidnega avstrijskega ekspresionističnega slikarja Antona Koliga (1886–1950) se nikoli ni pustil odvrniti od svoje umetniške poti, čeprav ga je avstrijski tabloidni tisk pogosto označeval za "fekalnega umetnika".

Leta 2003 mu je med neurjem plaz skorajda uničil njegov raj umetnosti, ki ga sestavlja zaporedje dvoran in dvorišč, stolpov in niš ter je služil kot kraj srečanja bujne narave z idiosinkratično arhitekturo ter zelo posebnimi predmeti in instalacijami. Stavbe je umetnik poimenoval Panteon, Sikstina in Dolina, Kravji hlev in Svinjak, Desna in Leva ledvica ter najnovejša pridobitev – Koncertna dvorana. Sinteza umetnosti, v kateri se je združil tako Koligov arhiv kot življenjski prostor in razstavišče, bo zdaj tudi njegovo zadnje počivališče. Umetnikova žena Doris je za Kleine Zeitung potrdila, da ga bodo v krogu družine pokopali prav v njegovem raju umetnosti.

Kolig se je umetniško izobraževal na dunajski Akademiji za likovno umetnost pri Josefu Dobrowskem in Maxu Weilerju. Po začetnih poskusih s plastiko in rentgenskimi slikami se je njegov umetniški kozmos kmalu začel vrteti okoli tem, kot so spolnost, smrt in človeški izločki.

Njegov največji spopad s politiko se je zgodil leta 1998, ko so mu deželne oblasti avstrijske Koroške naročile preureditev Koligove dvorane v deželni hiši, v kateri domuje deželni zbor avstrijske Koroške. Tam so nacisti po prevzemu oblasti uničili freske njegovega deda. Vnuk je stare freske, katerih fotografije sicer obstajajo, vzel za temelj in iz njih ustvaril svoje slike, ki jih je dopolnil z instalacijami. Avstrijski Kronen Zeitung in takratni prvak svobodnjakov FPÖ Jörg Haider sta se zgražala nad umetnikom, podprl pa ga je takratni deželni glavar avstrijske Koroške Christof Zernatto.