Nejč Slapar se je rodil 10. marca 1945 v Stražišču pri Kranju. Sprva je študiral gradbeništvo, nato pa se je preusmeril v grafično industrijo. Pozneje se je kot grafik popolnoma predal likovni umetnosti, vmes je nekaj časa deloval kot svobodni umetnik, so sporočili z Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), katere dolgoletni član je bil.

Slapar je bil tudi velik ljubitelj filma in soustanovitelj filmske skupine Ime, ki je delovala med letoma 1970 in 1976. Člani skupine so posneli več kratkometražnih igranih filmov, ki so jim prinesli pomembnejše filmske nagrade tedanje Jugoslavije, pa tudi v Italiji in Avstriji. Bil je tudi harmonikar ansambla Slutnja poletja, ki igra mednarodne etnoizvedbe in priredbe.

Več kot 100 samostojnih in okoli 50 skupinskih razstav
Sodeloval je tudi s konceptualistično skupino West-East in skupaj s pesnikom, pisateljem, esejistom in literarnim zgodovinarjem Francetom Pibernikom pripravil nekaj razstav, ki so nosile naslov Grafični prostor poezije in Barvni prostor poezije. Podajal se je tudi na področje oblikovanja asemblažev, objektov oziroma likovnega ambienta. Imel je že več kot 100 samostojnih razstav ter sodeloval na okoli 50 skupinskih razstav doma in v tujini.

Kot je zapisal umetnostni zgodovinar Damir Globočnik, je Slaparja pri delih na papirju zanimalo predvsem linearno sozvočje. Čeprav je avtor različne like uporabljal v smislu likovnih znakov, je bilo pri organskih in celo geometrijskih oblikah pogosto mogoče zaslediti erotično noto, ki sega do namerne provokativnosti. Najpomembnejši pečat je Slapar pustil v likovni umetnosti.

Leta 1977 se je z likovnim delom Galaksija uvrstil v sam vrh geometrijske abstrakcije. Gre za največjo risbo na papirju na področju Jugoslavije, naslovljeno Galaksija, ki jo danes hranijo v Muzeju novejše zgodovine v Beogradu.

Prvotno izvirno risbo s črnim tušem je kranjska občina podarila predsedniku Titu. Velikost risbe je bila resnični presežek za tovrstno likovno tehniko, saj je merila 2,6 metra v višino in 10,2 metra v dolžino. Leta 2022 je bila pomanjšana različica risbe (digitalna reprodukcija na platnu v velikosti 0,9 m x 4 m) predstavljena v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Za alternativne spremembe dovzeten ustvarjalec
Od leta 1995 je bil za dobro desetletje predsednik Likovnega društva Kranj, udeležil se je tudi več likovnih kolonij. Kot so poudarili pri ZDSLU-ju, je bil "dovzeten za alternativne spremembe, njegova dela so sledila toku sodobnega časa, veliko energije pa je posvetil raziskovanju op-arta in barvnemu slikanju, ker mu je le-to predstavljalo življenje, čustva in odnos do sočloveka."

Nejč Slapar, ki je bil "dolgo simbol kranjskih likovnikov, je živel in neutrudno delal v Stražišču pri Kranju, dokler se mu ni sredi ustvarjanja, ki ga je prekinila nenadna smrt, korak ustavil," so mu v slovo še zapisali pri ZDSLU-ju.

Pogreb bo 8. januarja ob 15. uri na Mestnem pokopališču Kranj, so še sporočili.