Spada med umetnike, ki so na začetku 70. let 20. stoletja, ko so na likovnem prizorišču Jugoslavije prevladovali modernizem in klasični mediji, začeli uporabljati nove medije, video, performans in akcije kot provokacijo, pa tudi kritiko takratne umetnosti in družbe. Todosijevićeva dela hranijo v številnih uglednih svetovnih zbirkah, med drugim v Tate Modernu, Ludwigovem muzeju na Dunaju in Muzeju sodobne umetnosti v Stockholmu.

Nove umetniške prakse
Raša Todosijević se je rodil leta 1945 v Beogradu, diplomiral pa leta 1969 na beograjski Akademiji likovnih umetnosti. Skupaj s prijatelji umetniki Marino Abramović, Ero Milivojevićem, Nešo Paripovićem, Zoranom Popovićem in Gergeljem Urkom, zbranimi okrog beograjskega Študentskega kulturnega centra, je oblikoval nov umetniški izraz, pozneje poimenovan kot nove umetniške prakse.

Samostojno je začel razstavljati leta 1969. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2011 je predstavljal Srbijo na 54. Beneškem bienalu.

Kot so ob umetnikovem slovesu zapisali v Moderni galeriji, je močno vplival na številne umetnike mlajših generacij po vsej nekdanji Jugoslaviji, kar nazorno pokaže projekt East Art Map (2000/2006) skupine Irwin. Z deli, kot sta Was ist Kunst? (Kaj je umetnost?), kjer nastopa z ženo Marinelo Koželj, ali Gott liebt die Serben (Bog ljubi Srbe), pa je pridobil tudi svetovno prepoznavnost.

"Bil je eden slavnejših avtorjev, ki je ob videu in performansu uporabljal tudi medij slike, instalacije in akvarela," je o njegovem delu po navedbah srbskega BBC-ja dejala kustosinja Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu Una Popović. Kot je še dejala, je tkal povezave iz besede in slike, v svoji igri med vizualnim in tekstualnim pa nagovarjal s provokacijo, ironijo in humorjem.

Kaj je umetnost?
Was ist Kunst? iz leta 1978, v katerem z ženo prevprašuje vlogo moškega in ženske ter odnos med umetnikom in modelom, je doživel več izvedb, kot performans, videodelo in serije fotografij. "Vedno je bila prisotna kot svojevrstna muza, bila sta en redkih parov, ki je obstal," Una Popović pove o umetniku in ženi, umetnostni zgodovinarki Marineli Koželj. V svojih delih je Todosojević razvijal radikalno politično analizo. Pisal je tudi prozo in likovnokritična besedila. Med njegovimi objavljenimi deli sta Čudo u Beogradu (Čudež v Beogradu) in Ulaz u raj ili kraj istorije (Vstop v raj ali konec zgodovine).

Todosijević v Moderni galeriji
V Moderni galeriji so z Rašo Todosijevićem tesno sodelovali od 90. let 20. stoletja dalje. Bil je vključen v številne skupinske razstave (med drugim na prvo obsežno predstavitev performansa v regiji Body and the East, 1998), njegovi deli Was ist Kunst, Marinela Koželj? in Hvala Raši Todosijeviću – hvaležni meščani Ljubljane (2000) pa sta pomemben del zbirke Arteast 2000+.

"Počel sem najrazličnejše stvari: če nisem delal objektov, sem pripravljal performanse, če ne tega, pa sem risal elementarne slike, oblikoval ambiente, tiskal plakate, eksperimentiral z zvokom in moralo (predvsem sem kričal in navijal radio), pisal tekste, snemal videokasete, risal ravne črte (na papirju ali stenah zasebnih stanovanj, hotelov, v evropskih galerijah in uglednih muzejih), predaval (o sebi in drugih – bolj o sebi kot o drugih), potoval ali preprosto z užitkom zapravljal čas v neskončnih razpravah o umetnosti," je nekoč dejal umetnik.

Todosijević je spadal med najpogosteje razstavljajoče umetnike v Srbiji, zadnjo razstavo z naslovom Velika fantazija so oktobra letos odprli v galeriji X vitamin.