Po besedah Chrisa Dercona, ki vodi pariški Grand Palais, je po njegovih informacijah Louvre dal ponudbo lastniku doslej najdražje prodane umetnine v upanju, da bi jo vseeno posodili za veliko retrospektivo. Razstava, ki so jo postavili v muzeju, kjer že tako domuje več Leonardovih najslavnejših umetnin, bo na ogled do 24. februarja, organizatorji pa pričakujejo, da si jo bo do takrat ogledalo vsaj pol milijona ljudi.
"Če bi lahko takšno sliko vključili na razstavo v Louvru, bi bila to zmagovalna poteza za vse strani. Žal mi je ... a vrata so vendarle še vedno odprta," je dejal Dercon, ki misli, da so direktor in kuratorji Louvra lastniku "sijajnega Odrešenika sveta" dali ponudbo.
"Še vedno lahko to delo delimo ne le s stroko, ampak tudi širšo javnostjo," Derconove besede navaja portal Art Daily. Njegovih besed niso komentirali niti v pariškem Louvru niti v abudabijski izpostavi muzeja.
Slika, na kateri vidimo Kristusa, ki ima desnico dvignjeno v blagoslov, v levici pa drži stekleno globo, vse od prodaje novembra 2017 ni bila v javnosti. Kdo je za sliko odštel dobrih 450 milijonov dolarjev, dražbena hiša ni razkrila. Prvi je identiteto kupca razkril Wall Street Journal, ki je poročal, da je savdski princ Badr bin Abdullah nakup opravil v imenu savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana. Riad članka nikoli ni komentiral, zato pa je ministrstvo za kulturo Združenih arabskih emiratov sporočilo, da imajo sliko in jo bodo septembra 2018 razstavili v izpostavi Louvra v Abu Dabiju. Vendar slike potem nikoli niso razstavili.
"Lastništvo kulturne dediščine ni stvar materialov, predmetov, denarja ali financiranja. Pravo kulturno lastništvo si je treba prislužiti in ga je treba deliti," je dejal Dercon.
Razstava v Louvru ponuja na ogled več kot 160 eksponatov – od slik in kipov do pisem in skic –, ki osvetljujejo opus enega najbolj cenjenih in najvplivnejših umetnikov v zgodovini umetnosti. Omenjenega Odrešenika sveta, za katerega se stroka še zdaj ni zares zedinila, ali je slika zares Leonardovo delo, sicer ni med njimi, je pa zato na ogled druga obravnava te motivike. Za sliko iz leta 1513 umetnostni zgodovinarji vedo, da ni delo Leonarda, pač pa je nastalo v mojstrovi delavnici.
Vseh razstavljenih del do konca razstave ne bo mogoče ujeti. Nekatera dela so preveč krhka in bodo zato na ogled le dva meseca – med temi je tudi znamenita Študija človeških proporcev po Vitruviju, ki ji hranijo v Benetkah (Gallerie dell’ Accademia) in je sprva Italija ni bila pripravljena posoditi Franciji, potem pa je beneško sodišče vendarle odločilo drugače.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje