Še do konca maja lahko ujamete razstavo slikarja Janeza Kardelja, ki pred gledalca postavlja unikatne umetniške vizije, težko opisljive svetove, v katerih se izmenjujejo sfere luči in sfere teme, v ekspresionistični maniri ujete poglede skorajda sanjskega imaginarija, za katerega se zdi, da se razblinja v krhkih meglicah barvnih plasti, pa vendar obenem v vsej svoji telesnosti trdno stoji pred nami in nas sili k razmisleku o tem, kar se dogaja pred nami in tistem, kar se kopiči v nas.

Gre za slike, ki so nastajale v daljšem časovnem obdobju, kustos razstave Aleksander Bassin, pa o njih zapiše, da s "pomenljivim narativnim in hkrati neko latentno ekspresijo prežetim umikom v svet, ki je daleč izven resničnosti, torej ni aristotelska imitacija narave, a se zmore, če ga umetnik zna povezati, se torej navezati nanj, da dobi nov, lahko tudi paradoksalni predznak, razsežnost, ki bo, kot si jo zamišlja naš slikar, dosegla raven samozadostnosti, seveda pa nikoli dokončnosti, kot je platonska definicija predstavitve sveta idej".

Kot nadaljuje Bassin, predpostavlja slikovitost barvne strukture kot povzemanje značilnosti iz časa nove podobe, recimo chijevske lahkotnosti, ponekod prave pozornosti, v Kardeljevi umetnosti poseben postulat. Ta postulat je "zahteva samega umetnika, zastavljenega njemu samemu, ante ali post festum zgodbe na platnu – ki ga oživlja, lahko tudi preoblikuje v drugačno usmerjeno pozicijo in ki jo v tej fazi postavlja v branje gledalcu, opazovalcu in hkrati odjemalcu, če tako definira občinstvo samega sebe".

Kardeljeve slike so avtonomen upor zoper vsakršne zamejitve, so brezkončne pregnetovalke lepote kot ključnega cilja umetniškega premišljevanja sveta. Kardelj se kaže enako globok premišljevalec v svojih slikah težko opisljivih svetov, globin, iz katerih se dvigujejo ali nazaj vanje potapljajo tako simboli, ki jih poznamo iz sodobnega sveta, kot prastara motivika memento mori, Križanega ali pa na razburkanem morju plujoče ladje, kot svojih v tekstovnih zapisih.

Umetnik je zapisan radikalni umetniški drži, kot to sam zapiše, v umetnosti pa prezira taktike in strategije. "Razstavljeni artefakti se med permanentno preobrazbo odvijajo od konceptualnih oblačkov ideološke nevihte z obratnosorazmerno silo in lebdijo v pomenskem vakuumu z absolutno lahkoto. Drget in lesket njihove brezkončne transfiguracije otežuje zamejitve, odtujitve, posplošitve in usmeritve. So, da strategij ni in da nam taktike vzbudijo stud. Lepota je edini kriterij," razmišlja slikar.

Janez Kardelj se je rodil leta 1964 v Ljubljani. Diplomiral je iz slikarstva na ALUO v Ljubljani. Deluje v slikarstvu, glasbeno-scenski umetnosti, kot pedagog-andragog, kulturni in družbeni kritik, organizator in kurator. Razstava bo na ogled do 31. maja.