"Številni Mariborčani pripadnost svojemu mestu izkazujejo tako, da domače prostore opremljajo z umetniškimi deli. Med najzgodnejšimi, ki so podprli slovenske ustvarjalce po prvi svetovni vojni, so tisti, ki so kupili dela Viktorja Cotiča. Umetnik je bil v tem času priznan profesor, ki je mnoge poučeval tudi zasebno," poudarjajo v galeriji.

Cotičev avtoportret iz leta 1911 ima v lasti Goriški muzej Kromberk. Foto: UGM
Cotičev avtoportret iz leta 1911 ima v lasti Goriški muzej Kromberk. Foto: UGM

Viktor Cotič (1885–1955) se je rodil v Trstu, v Mariboru pa je živel med leti 1919 in 1933. "V našem mestu se je takoj vpisal med najpomembnejše nosilce organiziranega likovnega življenja," pravijo v UGM-ju.

Med njegovimi deli je širši javnosti najbolj znana grafična mapa v tehniki lesoreza iz leta 1923, posvečena mestu Maribor, manj znani pa so njegovi portreti in krajine.

UGM išče predvsem njegove slike in risbe, dobrodošle pa so tudi informacije in gradivo, ki se posredno navezuje na umetnika, kot so korespondenca in fotografije. Dobrodošle so tudi kratke zgodbe o tem, kaj umetnina lastniku pomeni, kako je umetnina prišla v družinsko last in podobno.

Fenomen Primorcev, ki so po prvi svetovni vojni krojili likovno sceno Maribora
Informacije sprejemajo do 10. septembra na elektronskem naslovu info@ugm.si. S privoljenjem lastnikov bodo likovna dela in gradivo popisani za raziskovalne namene, izbor najzanimivejših del pa bo s privoljenjem lastnikov izbran tudi za razstavo v UGM-jevem Kabinetu.

"Z razstavo Viktorja Cotiča se želimo pokloniti vsestranski osebnosti, ki je entuziastično poskušala vzpostaviti začetek organizirane likovne dejavnosti v našem mestu. Z razstavo začenjamo serijo razstav o zanimivem fenomenu Primorcev, ki so krojili likovno življenje takoj po prvi svetovni vojni v našem mestu," še navajajo v UGM-ju.