V razstavni dvorani Braccio Carlo Magno blizu Trga svetega Petra so pred dnevi odprli brezplačno razstavo z naslovom The Signs of Sacred – The Imprints of the Real, na kateri je razstavljenih okoli 150 risb, lesorezov, litografij in drugih del grafične umetnosti 20. stoletja, številna so na ogled sploh prvič. Izbrali so jih med okoli 4.000 deli iz 19. in 20. stoletja, kolikor jih je v vseh vatikanskih zbirkah. Gre za mešanico del s spiritualno temo, moderno interpretacijo bibličnih prizorov, prizorov narave in del, ki ponujajo vpogled v vsakdanje življenje, vojno in materinstvo. Razdeljena so v štiri sekcije: The Sentiments of the Sacred and the Human, The Imprints of the Real, Origin of an Idea in Sign and Colour.

"Definitivno ne marajo svetlobe," je dejala kuratorka predstave Francesca Boschetti, ki je pojasnila, da so lahko dela zaradi nevarnosti, da zbledijo, na ogled le kratek čas.

Nekateri umetniki, katerih dela so na ogled, med njimi Edvard Munch, so živeli zelo bohemsko, nekateri tudi hedonistično življenje. A čeprav niso bili verni, so jih pritegnili verski motivi. Tak primer je Munchov Starec, ki moli (Old Man Praying), lesorez na riževem papirju iz leta 1902. "V času velikih družbenih sprememb, kot je bil čas med svetovnima vojnima in čas vojn, so tudi umetniki, ki se sicer niso obračali k verskim motivom, to storili, in sicer so jih uporabili kot metaforo za trpljenje in nasilje," je dejala kuratorka razstave.

Na razstavi je med drugim na ogled Dalijev Christ of Gala, stereoskopska podoba dveh litografij, za katere so surrealisti s tem, da sta postavljeni druga ob drugi, želeli doseči tridimenzionalni učinek.

Razstava, katere ogled je brezplačen, bo na ogled do konca februarja, ko bodo dela znova pospravili v temne prostore, kjer jih hranijo v strogo nadzorovanih razmerah (temperatura, svetloba in vlaga).

Dela so sicer del zbirke Vatikanskih muzejev. Nekaj del so papežu Pavlu VI., čigar pontifikat je trajal med letoma 1963 in 1968 in ki je bil pobudnik grafične zbirke, posvečene delom iz 20. stoletja, podarili tudi umetniki sami, številne so podarili zbiratelji.