Slike Katarine Spacal so tkane, na njih je na stotine najrazličnejših vlaken, ki se med seboj prepletajo in vozličijo. Niti in vozliči ustvarjajo otipljive podobe prepoznavnega umetničinega sveta. Ob opazovanju njenih del se nas dotakne meditativnost kraške pokrajine.

Zemeljske barvne skale se dopolnjujejo s soncem obsijano modrino, pritajeno sivino nevihtnega neba, rdečimi odtenki kraške zemlje, vina in pordelega ruja ter rumeno-rjavkastimi toni zimskega počitka. Kraški prostor umetnici postreže z izjemno količino navdiha, kajti vse se zapleta v naravo in nam v misli prikliče vonj v prabit zavitega sveta ali pač idiličnega zatočišča.

Katarina Spacal odločno ruši mejo med umetnostjo in obrtjo, kamor tkanje skoraj vedno uvrščamo v svoji glavi. Tekstil kot material in tkanje kot umetniški proces se tako v sklopu umetnosti emancipirata. Odločno tudi briše mejo med anonimnostjo tkalk in prepoznavno individualnostjo likovnih ustvarjalk. Umetnica s tradicionalno metodo ustvarja popolnoma sodobne krajine.

Takole pravi umetnica o svojem ustvarjalnem procesu: "Sonitje je nastalo s prepletom niti, mešanjem barv, vozlanjem, gubanjem, mečkanjem in šivanjem. Poigravam se s prelivanjem barv, reliefov, gostot. Z dodajanjem različnih detajlov opazujem nadgradnjo celotne kompozicije, ki se spreminja glede na osvetlitev. Igra svetlobe in senc poudari reliefnost mojih del, ko stopiš bližje, pa lahko na manjši površini opazuješ preplet tanjših in debelejših niti, ki dajejo vtis razgibane pokrajine."

Katarina Spacal o tkanih slikah: "Pri tkanju slik je svoboda popolna. Lahko si privoščiš vse, lahko mešaš kakršne koli barvne osnove, pravzaprav lahko narediš, kar želiš. Takrat tkem zase, in če je všeč tudi drugim, toliko lepše."

Takole je zapisala kustosinja razstave Vitja, umetnostna zgodovinarka Saša Bučan: "Metodo tkanja pravzaprav lahko razumemo tudi kot avtoričin osebni prostor, kajti ob posamičnem delu poteka dolgotrajen proces ustvarjanja, neskončnega vlečenja niti, ki skozi čas ustvarjajo vzorce, površine, ustvarijo podobo, postanejo zgodba, a hkrati je to vseskozi prostor/površina za umetničino kontemplacijo. Dolgotrajni proces nastajanja in tradicionalni pristop avtorice ter umirjenost njenih tkanih krajin pa nas morda opomnijo tudi na pomembnost trenutkov povezanosti s samim seboj, trenutkov, ki nam v podivjanem tempu življenja največkrat spolzijo iz rok."

Katarina Spacal (1978) je leta 2001 z odliko diplomirala pri profesorju Darku Slavcu na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Po študiju se je posvetila unikatnemu tkanju na ročnih statvah. Dandanes se ob tkanih stenskih slikah ukvarja tudi s tkanjem uporabnih izdelkov notranje opreme ter različnih modnih dodatkov. Razstavlja samostojno in skupinsko tako doma kot zunaj meja Slovenije. Živi in ustvarja v Kostanjevici na Krasu. Katarina se ob Kamniku predstavlja tudi v nemškem mestu Zittau, skupaj s še 14 umetniki na razstavi likovnih del mednarodne likovne kolonije z naslovom Obmejno območje povezuje.