Serijo Izrezana poezija je umetnica začela ustvarjati leta 2020, v njej pa na novo misli vizualno poetiko. V razstavo – odpirajo jo danes ob 19.00, na ogled pa bo do 31. julija – so vključene pesmi izrezanke, ki spodbujajo premislek o minljivosti, kar se navsezadnje v konkretnem smislu začne že z njihovo materialno krhkostjo, na metaforičnem pa z vokabularjem izrezanih simbolov. Umetnica se v njih ukvarja z lovljenjem vsega efemernega, tistega, kar nam spolzi med prsti in včasih izgine, še preden se povsem materializira – to so sanje, ideje, ljubezen, trenutki in kraji.

Ana Čavić se na svoji umetniški praksi, ki se giblje na presečišču vizualne umetnosti in literature, poslužuje različnih načinov in medijev, kot so dela na papirju, umetniške publikacije, digitalna poezija, animacija in pripovedovalski nastopi. Zaključuje doktorski študij na oddelku za vizualno umetnost umetniške šole Winchester na Univerzi Southampton.

Letos je pri založbi Rostfrei Publishing izšla njena knjiga Mythopoeias, v kateri v formalnem smislu prek kolažiranega dialoga odpira podoben premislek o odnosu vezane besede in vizualne podobe, v vsebinskem pa so sopostavljene pesmi in kolaži posvečeni vprašanju ponavljajočih se vlog žensk skozi zgodovino, ki jih s sodobnim časom avtorica preplete prek lastne izkušnje.

Razstavo z naslovom Vrt izgubljenih stvari bo umetnica 25. julija ob 19.00 v Steklenem atriju Mestne hiše pospremila s pesniškim branjem.