Muzej sodobne umetnosti v iranski prestolnici razstavlja izbor 18 klasičnih umetnin Andyja Warhola. Gre za umetnikove najbolj prepoznavne stvaritve: tu so pisani sitotiski z obrazoma Maa Cetunga in Marilyn Monroe, slike Campbellovih pločevink juhe in portret nekdanje ameriške prve dame Jacqueline Kennedy.

Razstava je naslovljena preprosto Pregled del Andyja Warhola, vrata je odprla v juniju, danes pa je še zadnji dan na ogled za javnost. Zaradi epidemije novega koronavirusa, ki je v Iranu ubil več ljudi kot v kateri koli drugi državi Srednjega vzhoda, so morali postavitev sicer v avgustu za nekaj tednov zapreti.

"Obožujem to sliko," je za tiskovno agencijo AP ob sitotisku Marilyn Monroe komentirala 46-letna Fatemeh Rezaee. Sliko je Warhol ustvaril leta 1962, ne dolgo po igralkini prezgodnji smrti. "Ko jo takole gledam, se mi pred očmi vrti njena življenjska zgodba. Na ta način postane koncept smrti zame zelo oprijemljiv."

Upokojena učiteljica se je razstave tako veselila, da je zaradi nje priletela iz domačega Širaza na jugu države. V muzeju je bila že dvakrat. "Warholova izbira barv je res izjemna; podaja kombinacijo različnih čustev, denimo melanholije in umrljivosti."

Bogata državna zbirka počasi prihaja iz bunkerjev
Warholova dela so trenutno razstavljena v zgradbi, ki ima v muzejskem trezorju shranjeno stalno zbirko, vredno več milijard dolarjev. Ko je v času vladavine šaha Mohameda Reze Pahlavija cvetela trgovina z nafto, je država nakupila na tisoče dragocenih umetnin, tudi platna Moneta, Picassa in Jacksona Pollocka. To je bilo seveda obdobje pred revolucijo leta 1979, ki je z oblasti zrušila Zahodu naklonjeno monarhijo in jo zamenjala s šiitskimi kleriki.

Nova iranska teokracija je nemudoma prepovedala moderno umetnost in številne slavne umetnine zaklenila v trezorje. V zadnjih desetletjih, ko so se kulturne omejitve delno sprostile, so na ogled (s precej pompa) postavili približno 1500 primerkov zahodne umetnosti, kupljenih v času monarhije. Leta 2015 so bili po Teheranu celo razobešeni plakati z reprodukcijami slavnih ameriških del, od Rothka do Hopperja; mesto se je tako začasno prelevilo v ogromno razstavo na prostem.

Kljub temu pa na Warholovi razstavi nikakor ne boste našli umetnikovih bolj eksplicitnih del, na primer slavnih eksperimentalnih filmov. Leta 2005, ko je muzej pripravil pregledno razstavo svojih ključnih del, so denimo izpustili več platen, ki bi lahko užalila verska čustva muslimanov; v bunkerju je, denimo, ostal znan Renoirjev akt.

Neortodoksna tema potrošništva
Vseeno pa tudi pisani sitotiski, ki so na ogled v Teheranu, na svoj način preizkušajo ortodoksne omejitve: tematizirajo namreč potrošništvo, ki je v zgodnjih šestdesetih tako fasciniralo Warhola. "Ljudje so zelo naklonjeno sprejeli razstavo del Andyja Warhola," je komentiral predstavnik muzeja Hasan Noferesti. Obiskovalcev bi bilo najbrž še več, če ne bi muzej zaradi epidemije omejeval števila ljudi, ki se lahko zadržuje v prostoru.

21-letni študent mikrobiologije Šahin Gandomi je navdušen predvsem nad Maovimi portreti. "Kadar umetnik upodobi diktatorja, se zdi, kot da je s tem strmoglavil tirana z njegovega prestola," je komentiral.

Iran trenutno nima nobenih diplomatskih vezi z Združenimi državami, saj napetost med silama vlada že od revolucije na koncu sedemdesetih. Kljub temu pa v Iranu množično krožijo piratske kopije hollywoodskih filmov in zahodnjaške glasbe, ki je priljubljena predvsem v velikih mestih. Politično se je napetost med državama stopnjevala v zadnjih mesecih, ko so po izvolitvi predsednika Ebrahima Raisija številne ključne pozicije v vladi zavzeli konzervativni politiki.

Vseeno pa v hramu umetnosti ni bilo pretiranega govora o političnih trenjih in ameriških sankcijah. "Zgodovina umetnosti premore velike ustvarjalce in dobro je, da njihove stvaritve lahko vidimo tudi pri nas," je komentiral 20-letni študent Kuroš Aminzade, ki je bil prav tako na razstavi že drugič.