Strokovna žirija, ki jo sestavljajo vizualni umetnik Jože Barši, zagrebški sodobni umetnik Dalibor Martinis in direktorica ljubljanske Moderne galerije Martina Vovk, je soglasno izbrala letošnje nominirance izmed 21 prijav, ki so prispele na javni razpis. Žirija bo prejemnico oziroma prejemnika nagrade razglasila po ogledu razstave del nominirancev in individualnih pogovorih z njimi, so sporočili z Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E., ki je leta 2005 ustanovil nagrado skupine OHO.

Maja Bojanić (1997) je leta 2020 diplomirala iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Podiplomski študij nadaljuje na oddelku za transdisciplinarno umetnost dunajske Univerze uporabnih umetnosti. V svoji umetniški praksi raziskuje odnos med spominjanjem in pozabljanjem znotraj konteksta prevladujočih zgodovinskih pripovedi, o katerih dvomi z uporabo fikcije. Sodelovala je na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, med drugim v VBKÖ, Dunaj (2024), Transit Exhibit Series, Dunaj (2023), aqb project space, Budimpešta (2022), DobraVaga, Ljubljana (2022) ter na bienalih v Splitu in Osijeku. Kot rezidenčna umetnica je sodelovala v medinstitucionalni izmenjavi, ki jo je gostila Budapest Galéria (2023; Budapest Galéria in Center sodobnih umetnosti Celje).

Vizualna umetnica Lucija Rosc (1995) je dodiplomski študij fotografije končala leta 2018 na ljubljanski Fakulteti za aplikativne vede VIST, magistrski študij Oblikovanja vizualnih komunikacij, smer fotografija, pa je štiri leta pozneje končala na ALUO-ju. Sodelovala je na več samostojnih razstavah doma in v tujini, med drugim so bila njena dela predstavljena v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM+), Galeriji Škuc, Galeriji P74 in Umetnostni galeriji Maribor (UGM). Umetnica v svojem delu združuje raziskovalni pristop z igrivo interpretacijo. Lani je prejela Prešernovo nagrado UL ALUO-ja za magistrsko delo. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Dominik Štibernik (1993) je leta 2019 diplomiral na ljubljanski Akademiji za vizualne umetnosti (AVA). Njegova dela so bila na ogled na več skupinskih in samostojnih razstavah, med drugim v Galeriji Equrna (2018), v nacionalnem in kulturnem muzeju Republike Kiribati (2019), v projektnem prostoru Ulay Foundation (2020–2021), v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov (2022), Galeriji Ravnikar (2023–2024), Steklenem atriju Mestne hiše Ljubljana (2023–2024) in v dunajski Why Knot Gallery (2023–2024). Umetnik skozi svoje delo proučuje razstavne, ateljejske in tako rekoč obprodukcijske spontanosti, s čimer je zakulisje umetniške prakse povišano v umetniško delo ali gesto. Pojavnost vsakdanjega precizno reproducira in uprizarja prek jezika razstavnih ali umetniških protokolov.

Interdisciplinarna umetnica Nežka Zamar (1990) je leta 2013 diplomirala na beneški Akademiji za likovno umetnost. Študij je nadaljevala na Univerzi Mimar Sinan Fine Arts v Carigradu in tudi na beneški akademiji. S svojim delom prevprašuje meje identitet in individualnosti jezika ter širjenje medprostora med materialnostjo in konceptom. Svoja dela predstavlja v obliki prostorskih instalacij, site-specific projektov in arhivov. Intenzivno je razstavljala med drugim v Kulturnem centru Tulla v Tirani, galeriji Monitor v Rimu, Teatrino del Palazzo Grassi v Benetkah, v Museo di Santa Maria della Scala v Sieni, Greenpointgallery v Brooklynu, v galeriji East Slovak v Košicah ter v ljubljanskih Galeriji Ravnikar, Galeriji P74 in Galeriji Škuc.

Sorodna novica Nagrada skupine OHO gre v roke Ane Likar

Dvomesečna rezidenca v New Yorku in samostojna razstava v Galeriji P74
Nagrada skupine OHO je članica mednarodne mreže Young Visual Artist Award, ki združuje nevladne organizacije centralne in vzhodne Evrope. Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. pripravlja rezidenco v New Yorku v sodelovanju z ameriškimi partnerji Trust for Mutual Understanding New York in Residency Unlimited, New York, ki organizira in koordinira bivanje in ustvarjanje umetnikov v ZDA. Dvomesečni umetniški rezidenci v New Yorku sledi še samostojna predstavitev nagrajenca v Galeriji P74.

Lani je nagrado skupine OHO prejela Ana Likar (1996), ki je žirijo prepričala z instalacijo Delala je neurja, s katero obravnava različne interpretacije čarovništva.