Vlada je enotno podprla novelo zakona o javni rabi slovenščine, s katerim se po več kot dvajsetih letih varovanje jezika širi tudi v digitalno okolje. Zakon mora sprejeti še državni zbor, je po seji vlade sporočila ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Slednja je na seji poudarila, da se s potrjenimi spremembami in dopolnitvami zakona o javni rabi slovenščine predvsem širi varovanje slovenščine v kontekstu operacijskih sistemih računalnikov, pametnih telefonov, avtomobilov ter drugih naprav, ki preko besedilnih in govornih vmesnikov komunicirajo s svojimi uporabniki.

Slovenščine na Applovih produktih še zmeraj ni
Prejšnji zakon je bil sprejet pred več kot dvajsetimi leti, ko večine sodobnih storitev in naprav še ni bilo, s tem pa tudi ne določenih težav, ki danes še posebej aktivno ogrožajo jezike manj zastopanih svetovnih jezikov, kot je slovenščina. Ker Slovenija doslej ni imela učinkovitega načina, kako zagotoviti, da bo slovenščina navzoča tudi v novem tehnološkem jezikovnem okolju, je bila podpora slovenščine do sedaj odvisna od odločitev proizvajalcev.

Ministrica Vrečko je pri tem še posebej poudarila dva primera, in sicer operacijski sistem Windows, ki je bil poslovenjen že pred več kot 30 let, na drugi strani pa Apple, ki vse do danes ni poslovenil svojega operacijskega sistema in storitev, četudi jih uporablja zelo veliko Slovencev.

Podobno stanje velja tudi za proizvajalce osebnih avtomobilov, bele tehnike, zabavne elektronike, drugih naprav in pretočnih storitev, pri čemer nekateri podpirajo slovenščino, drugi pa ne, kar je po besedah ministrice nesprejemljivo, saj so sodobne naprave ključne za dostop do storitev informacijske družbe, medijev, kulturnih vsebin, za objavljanje mnenj in stališč ter za umetniško in drugo ustvarjalno izražanje.

Storitve morajo biti dostopne tudi za starejše
Kot drugo težavo poudarja dejstvo, da se mlajši uporabniki, ki se v tem okolju gibljejo največ, tako primarno opirajo na angleščino, četudi v teh letih najbolj razvijajo prav pismenost in jezikovne kompetence. Seveda pa je pomanjkanje storitev v slovenščini obenem tudi izjemno izključujoče do vseh, ki se v tujem jeziku ne znajdejo najbolje ali pa ga ne razumejo, kar zlahka vodi tudi do možnosti manipulacije. Prav zato je po besedah ministrice zelo pomembno, da sodobne komunikacijske naprave znajo in v prihodnosti spregovorijo slovensko, ob čemer je dodala, da "z novim zakonom to ni več želja, ampak je postala tudi naša zahteva".

Vrečko se je dotaknila tudi pomanjkanja slovenskih podnapisov na sicer izjemno popularni platformi Netflix, ter pojasnila, da to ureja evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki vsebuje določilo, da so te platforme regulirane glede na državo, kjer so podjetja registrirana. Pri Netflixu je to Nizozemska, ravnajo se torej po nizozemski zakonodaji, zato je toliko pomembneje, "da se kot država na vseh možnih instancah znotraj Evropske unije borimo za enakopraven dostop do jezikov in obravnavo manjših jezikovnih skupin in držav", je še povedala ministrica.

Zakon o javni rabi slovenščine je bil sprejet leta 2004 in dopolnjen z manjšimi popravki leta 2010.