Umetniška dela, gre za grafike slovenskih in hrvaških umetnikov, so kupili pri galeriji Ažbe. Na vprašanje, zakaj so se odločili ravno za galerijo Ažbe, vodstvo RTV Slovenija odgovarja, da je bil konkreten ponudnik izbran kot najugodnejši ponudnik na podlagi zbiranja ponudb, to pa da poteka v skladu z internimi akti RTV Slovenija. Vsi nakupi oziroma investicije, tudi umetniških slik, imajo pokritje v finančnem načrtu, so poudarili.

Vodstvo RTV Slovenija: Nakup grafik bolj smiseln ukrep kot obnova prostorov
Spomnili so, da je vodstvo javno že pojasnilo, da je namen nakupa grafik osvežitev in opremljanje poslovnih prostorov. Grafike se nahajajo v različnih pisarnah v stavbi Televizije Slovenija, v katerih, kot pojasnjujejo, sprejemajo tudi različne goste.

"Nobena od teh pisarn v tem stoletju ni bila prenovljena in jih je zob časa že načel. Nakup grafik, s katerimi smo prostore osvežili, je bil stroškovno veliko bolj smiseln ukrep kot obnova prostorov," še sporočajo z RTV Slovenija.

Lani so kupili grafike treh umetnikov: Karla Pečka, Zvesta Apollonia in Mersada Berberja v skupni vrednosti (po podatkih galerije Ažbe) 18.300 evrov. Letos pa so se po podatkih galerije odločili še za nakup del Rudija Španzela, Biljane Unkovske ter hrvaških slikarjev Eda Murtića, Ivana Lackovića in Vasilijeja Jordana v skupni vrednosti 16.800 evrov.

Vsi nakupi pri Galeriji Ažbe
Galerija Ažbe ima prostore na Mestnem trgu v Ljubljani, kjer uradno deluje od leta 1990, ko je bilo mogoče po zakonu odpreti zasebno galerijo, je dejal Andrej Uršič, vodja galerije Ažbe. Prihaja iz družine, ki se s trgovanjem z umetninami ukvarja že tri generacije, galerist je bil že njegov ded Anton Demšar, ki je že pred drugo svetovno vojno upravljal galerijo Umetnost. Nato je z dejavnostjo nadaljevala njegova mama Metoda Demšar, ki je bila vodja galerije Ars. Ta je nekoč delovala v sklopu Mladinske knjige, vse dokler ni založba šla v stečaj oz. na t. i. slabo banko, je pojasnil Uršič.

Pravi, da deluje v Sloveniji okoli 10 galerij, ki prodajajo umetniška dela in starine. Kot je spomnil, so nekoč podjetja, zlasti v državni lasti, za svoje prostore kupovala umetnine – tako od galerij kot neposredno od umetnikov.

Veliko umetnin je tako odkupila nekdanja Ljubljanska banka, velik mecen umetnosti je bil med drugim poslovnež in predsednik uprave skupine KD Group Matjaž Gantar, je povedal Uršič in ob tem med drugim navedel še Hermana Rigelnika iz podjetja Autocommerce.

V tujini nakupe umetnin rešujejo tudi zakonsko, je dodal. V Nemčiji denimo pri novogradnjah javnega sektorja dva odstotka namenijo za nakup umetniških del, je še povedal Uršič.