Slika Tigra je bila zaradi slabega skladiščenja med drugo svetovno vojno močno poškodovana. V platnu je bilo več zarez, na nekaterih pa je celo odstopala barva. Foto:
Slika Tigra je bila zaradi slabega skladiščenja med drugo svetovno vojno močno poškodovana. V platnu je bilo več zarez, na nekaterih pa je celo odstopala barva. Foto:
Jean-Baptiste Oudry: Ludvik XV. v saintgermainskem gozdu lovi srno (1730)
Sloves dobrega slikarja si je Oudry pridobil z veliko sliko Ludvik XV. v saintgermainskem gozdu lovi srno. Slika je povsem ustrezala okusu takratnega plemstva, ki se je navduševalo nad prizori lova in nad drugimi s (civiliziranim) življenjem v naravi povezanimi motivi.
Jean-Baptiste Oudry: Tapiserija iz serije Kmečke radosti
Tapiserije po Oudryjevih skicah so bile velik uspeh in tako vir dobička beauvaiške manufakture tapiserij, ki jo je zelo podpiral tudi Jean-Baptist Colbert, teoretik merkantilizma in finančni minister Ludvika XIV.

V Državni muzej v Schwerinu se je iz restavratorske delavnice losangeleškega muzeja Gettty vrnila slika tigra, eden izmed trinajstih portretov eksotičnih živali iz menažerije grofa Christiana Ludwiga II. Mecklenburškega in Schwerinškega. Pravzaprav je danes v muzeju le enajst slik, ki jih je po naročilu omenjenega grofa okoli leta 1750 naslikal francosko poznobaročni in rokokojski slikar Jean-Baptist Oudry. Dveh slik namreč po koncu druge svetovne vojne niso več našli. Tudi slika s preprostim naslovom Tiger vojne ni preživela nedotaknjena. Prav zaradi neprimernega skladiščenja med drugo svetovno vojno sta jo nekoliko poškodovala voda in celo ogenj, v platnu je bilo več zarez, na nekaterih mestih pa je celo odstopala barva. Podobno poškodovani sta bili tudi sliki Leva in nosoroga z imenom Clara, ki so ju v prejšnjih letih prav tako restavrirali Gettyjevi strokovnjaki.
Priljubljeni prizori v naravi
Jean-Baptiste Oudry se je do slave dokopal prav z upodabljanjem živali. Preden je naslikal schwerinško serijo živali v naravni velikosti, so Oudryja tako najbolj cenili zaradi njegove slike Ludvik XV. v saintgermainskem gozdu lovi srno. Že v dvajsetih letih pa si je ime ustvaril s serijo tapiserij z naslovom Les Amusements Champêtres (Kmečke radosti). Tapiserije, ki so jih v znameniti kraljevi manufakturi tapiserij v Beauvaisu izdelali po Oudryjevih skicah, so bile namreč velik komercialni uspeh in so tako nekoliko napolnile notorično prazno francosko kraljevo blagajno. Zanimivo je, da je beauvaiško manufakturo tapiserij še posebej spodbujal Jean-Baptiste Colbert, ključni teoretik ekonomske teorije merkantilizma in francoski finančni minister pod Ludvikom XIV. (1665-1683), ki je v takih manufakturah prestižnih izdelkov videl eno izmed priložnosti za zaslužek države. Pravzaprav je bilo vse Oudryjevo delo povezano z 'modrokrvnimi' naročniki, ki so v poznem baroku posebej radi 'gravitirali' k lovskim in drugim prizorom v naravi.
Velika slikarska delavnica z mnogo pomočniki
Oudry je bil zelo podjeten slikar. V Franciji je imel veliko delavnico z mnogo pomočniki in to je bil tudi razlog, zakaj je zavrnil naročila ruskega carja Petra velikega in danskega kralja. Pot do tja se mu je preprosto zdela predolga. Do Schwerina je bilo pač nekoliko bližje in prav schwerinški Državni muzej hrani največjo zbirko Oudryjevih del. Gre za 34 slik in 43 risb.