Herzog, ki je bil na sceni igranih filmov nekaj let 'bolj tiho', je letos na beneškem bienalu v glavnem tekmovalnem programu nastopil s kar dvema filmoma, in sicer s priredbo kultnega filma Abela Ferrare Pokvarjeni poročnik (film je tudi del Liffa) in z avtorskim Moj sin, moj sin, kaj si naredil, ki nosi tudi sled sloga glavnega soproducenta filma Davida Lyncha. Uspešno leto je Herzog kronal z imenovanjem za 'prvega žiranta' jubilejnega 60. mednarodnega berlinskega filmskega festivala.

V Berlinu se je avtor več kot 50 igranih in dokumentarnih filmov prvič znašel leta 1968, ko je za film Lebenszeichen (Znak življenja) prejel nagrado za najboljši debitantski film; s filmom, katerega scenarij je bila posodobljena zgodba romantičnega pesnika in pisatelja Achima von Arnima Blazni Invalid na trdnjavi Ratonneau, je Herzog pozneje osvojil tudi nemško nagrado za najboljši prvi film. Med glavnimi akterji Berlinala se je Werner Herzog znašel še enkrat. To je bilo leta 1979, ko je bil v igri za zlatega berlinskega leva z zdaj že kultno grozljivko Nosferatu.

Med sto najvplivnejšimi na tem svetu
Danes 67-letni Herzog, ki ga tudi več kot dvajset let po zadnjem sodelovanju z leta 1991 umrlim Klausom Kinskim številni še vedno omenjajo v istem dihu s filmi, v katerih je igral ravno ta odlični ekscentrik, je eden maloštevilnih nemških režiserjev, ki jih cenijo in poznajo celo v ZDA. Tako je vplivna ameriška revija Time še pred koncem aktualnega leta Herzoga imenovala za enega izmed 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Tudi če o tem podvomimo, pa ne moremo dvomiti o njegovi kompetenci za mesto predsednika žirije Berlinala. Herzog je namreč eden najbolj vsestranskih režiserjev, ki ima za seboj ustvarjanje filmov v vseh žanrih, načeloval pa je tudi že opernim ansamblom. Za seboj ima namreč režijo nekaterih najslavnejših oper, in sicer v največjih opernih hišah. Med drugim so ga pripustili tudi v Bayreuth, kjer je leta 1987 na oder postavil Lohengrina.