Predstava, kic še vedno vlada o Woodstocku kot o zboru zagovornikov svetovnega miru in večne ljubezni, je napačna. Woodstock je bil začetek dobe razprodaje popkulture in nastopa vsesplošnega cinizma. Foto:
Predstava, kic še vedno vlada o Woodstocku kot o zboru zagovornikov svetovnega miru in večne ljubezni, je napačna. Woodstock je bil začetek dobe razprodaje popkulture in nastopa vsesplošnega cinizma. Foto:
The Who
The Who, ki so vnaprej zahtevali plačilo za nastop, so 'izdali', da rock postaja predvsem industrija. Foto: EPA
Janis Joplin
Le koga je imela v Janis Joplin, ko je govorila o 'nas', množicah.

Skoraj natančno mesec dni po tem, ko je prvi človek stopil na Luno, je na koruznem polju pred skoraj polmilijonskim občinstvom nastopilo 32 glasbenikov. Tisti konec tedna je veliko deževalo in mračno vreme bi prav lahko imenovali za kozmično napoved temačnejših časov. Woodstock namreč nikakor ni bil zbor mladih, ki so se zavzemali za svet brez orožja in za večno ljubezen; še manj pa so bili zagovorniki teh idealov nastopajoči. Predvsem nastop skupine The Who je bil dokaz za to, da so bile danes znamenite besede Janis Joplin zelo dvoumne. Joplinova je tedaj, kot piše Die Welt, dejala: "Prej nas je bilo le malo. Zdaj so nas množice in množice in množice." Množice česa?

The Who hočejo denar, ne miru
Vse tako kaže, da so se z Woodstockom rodile predvsem množice tistih, ki radovoljno financirajo industrijo popularne kulture. Woodstock je bil namreč predvsem megalomanski posel. Simptomatičen za to je bil že omenjeni nastop skupine The Who, ki je - predvsem je to veljalo za kitarista in glavnega avtorja pri skupini The Who Peta Townshenda - tedaj še prekipevala od ponosa na svojo rockovsko opero Tommy. The Who so zagrozili, da ne bodo nastopili, če ne bodo dobili plačila vnaprej. Šele ko so jim zagrozili, da bodo pred občinstvom razkrinkali njihove zahteve, so se vdali. Bili se nejevoljni in Townsend je s kitaro treščil mirovniškega aktivista Abbieja Hoffmana, ki je želel koncert izrabiti za mirovniško pridigo. Townsend načeloma ni nasprotoval mirovnikom, a na njegovem koncertu ... niso imeli kaj početi.

Lažnivi Woodstock, resnični Monty Python
Imenovanje Woodstocka za zbor generacije novih idealov je farsa. Šlo je za absolutno komercialni projekt podjetnika Michaela Langa, ki je v popglasbi videl novo tržno nišo in o tem prepričal še nekaj investitorjev, ki so po Wall Streetu hodili v lepih oblekah in ki na valjanje v capah po blatu niti pomislili niso. In bilo jim je tudi povsem vseeno, ali mladi pojejo o miru ali pa razmišljajo o tem, nad kom bi se lahko znesli. Woodstock je bil začetek cinizma; zgodil se je v letu, ko se je v Veliki Britaniji rodil Monty Python, ki je s kar najbolj skrajnim cinizmom razkrival nesmisle modernega sveta in nesmisle, ki so se ohranili kot prežitki prejšnjih dob. V Detroitu so se združili The Stooges in napovedali nihilistični cinizem punkovske generacije, Led Zeppelin pa so s svojim prvim albumom inavgurirali heavy metal, zvrst, ki je v čez desetletje postala eponimen simbol plehkosti in vsebinske izpraznjenosti popkulture. Opomba: skupine Led Zeppelin v to skupino popindustrije, ki se vije okoli ničnega bistva v svojem središču, vendar ne moremo prištevati.

Povzeto po članku Woodstock je bil velik nesporazum (Die Welt).