Na spodnjem Bavarskem se šalijo - skoraj hkrati, kot so v Dubaju odprli najvišji stolp na svetu (mislijo seveda na stolpnico Burdž Dubaj), so v majhnem nemškem mestu z le nekaj več kot 12.000 prebivalci predstavili najbolj čudaški stolp na svetu. Ob pogledu na približno 35 metrov visoki stolp postane še enkrat jasno, da se je Friedensreich Hundertwasser do konca življenja držal svojega prepričanja, da bi moralo biti vztrajanje pri ravni črti v kontekstu arhitekturnega načrtovanja vsaj moralno gledano prepovedano. Nenazadnje je bil Hundertwasser vendar umetnik, ki je svoj 'stud' do iz modernizma izhajajočega vztrajanja pri 'blokoviti' gradnji izrazil tudi v manifestu bojkotiranja arhitekture z naslovom Los von Loos (Stran od Loosa), v katerem je seveda kot ključno referenco za osovraženo sodobno arhitekturo privzel avstrijskega arhitekta Adolfa Loosa, ki je v svojem ekstremnem modernističnem purizmu zapisal znamenito geslo: Ornament je zločin.
Z barvo in vijugo proti totalitarizmuV stolpu v Abensbergu, ki ga bodo za javnost menda odprli šele marca, je Hundertwasser med drugim ohranil značilen motiv čebulnega zaključka stolpa, ki ga je med drugim uporabil tudi v svojih stanovanjskih zgradbah, toplicah, vrtcih, šolah in toplarnah. Očitno je, da je Hundertwasser barvitost želel zanesti tudi v industrijske objekte, ki so sicer običajno zasnovani kot zgolj funkcionalna gradnja. Ta barvitost in odklanjanje vsake geometrizacije naj bi bili izraz Hundertwasserjevega političnega prepričanja, ki je zavračalo vsakršen totalitarizem in ki naj bi izšlo iz njegove izkušnje z nacionalsocializmom, ki je preganjal judovske sorodnike njegove matere. Na Hundertwasserjevo arhitekturo je vplival tudi umetnikov okoljevarstveni aktivizem. Njegove zgradbe zaradi njihove organske estetike večkrat imenujejo zgradbe med naravo in gradbeno umetnostjo.
4.200 kozarcev za pivo v Hundertwasserjevem stolpu
Prebivalci Abensberga so nove pridobitve veseli in upajo, da bo v njihovo mestece pritegnila tudi do 70.000 radovednežev na leto. A pot do realizacije projekta ni bila preprosta. Investitor v projekt Leonard Salleck je tako povedal, da je moral najprej kar dolgo prepričevati Hundertwasserja, da je ponudbo za načrtovanje pivovarniškega stolpa sploh sprejel. Ko je ponudbo sprejel in tudi oddal načrte, pa je kmalu umrl. Nato so nastale težave z uradom za spomeniško varstvo, ki je nasprotoval stolpu, ki naj bi s svojimi 70 metri (tolikšna višina je bila najprej predvidena) kazil podobo srednjeveškega mestnega jedra. Salleck je danes vesel, da konservatorji niso dovolili prvotne višine. Priznava namreč, da finančno ne bi zmogel izpeljati gradnje še enkrat višjega stolpa, poleg tega pa je 34,19 metra visoki stolp tudi bolj prisrčen in pravljičen, kakršna je tudi v njem postavljena razstava 4.200 kozarcev za pivo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje