Velika večina filmov, ki jih je študija vzela pod drobnogled, je pogorela na "testu stika z okoljsko realnostjo", ugotavljajo raziskovalci. Obravnavali so 250 celovečercev, ki so nastali med letoma 2013 in 2022.

Test je bil zelo preprost. Strokovnjaki so preverjali, ali v svetu filma okoljske spremembe obstajajo oziroma ali se liki zavedajo, da obstajajo. Primer filma, ki je test prestal, je bil denimo spektakel Liga pravičnih (Justice League), v kateri Aquaman, ki ga igra Jason Momoa, v pogovoru z Bruceom Waynom pripomni: "Hej, meni ne bo hudega, če se gladina oceanov dvigne."

Mar ne bi morali filmi odražati sveta, v katerem živimo?
Večina filmov tega merila ne doseže – pravzaprav je parametre izpolnilo manj kot deset odstotkov filmov. V manj kot 4 odstotkih filmov so okoljsko krizo omenili v dveh ali več prizorih. To je v precejšnjem razkoraku z maksimo, da bi "filmski gledalci na velikem platnu radi videli odraz svoje resničnosti", opozarja vodja raziskave, Matthew Schneider-Mayerson z univerze Colby College v Mainu.

"Pod črto to pomeni, da ogromna večina filmov, če govorimo o popularnih ameriških filmih zadnjih desetih let, ne odraža sveta, kakršen je," ugotavlja Schneider-Mayerson. "Upodabljajo svet, ki je zdaj resničen le še kot zgodovina ali fantazija – svet, v katerem okoljska kriza ni v razmahu."

Nekateri izsledki študije so bili presenetljivi. Test so denimo prestali tudi nekateri filmi, ki nimajo na prvi pogled nobene zveze s temo podnebja in okolja. Marriage Story (2019), denimo, intimna drama o razpadu zakonske zveze v režiji Noaha Baumbacha, je test prestala, ker lik Adama Driverja v filmu opišejo kot "energetsko ozaveščenega".

Detektivska črna komedija Glass Onion (2022) in folklorno obarvana grozljivka Solsticij (2019) sta prav tako prestala test. Malo manjše presenečenje je, da je to uspelo filmom z okoljevarstveno tematiko, na primer satiri Don't Look Up (2021).

Vseeno pa se očitno da v ospredje postaviti naravno katastrofo, ne da omeniš okoljske spremembe; to sta med drugimi "zagrešila" akcijski film o rušilnem potresu San Andreas (2015) in akcijski film The Meg (2018).

Raziskovalci so iz svoje študije izključili filme, katerih zgodbe se ne odvijajo na Zemlji. Prav tako so odpadle zgodbe, postavljene v čas pred letom 2006 ali po letu 2100. Izkazalo se je, da je na pretočnih platformah več filmov, ki vključujejo okoljske spremembe, kot pa v filmih velikih studiev, ki imajo kinematografsko distribucijo.

"Skrajni čas je"
Avtorji študije si želijo, da bi njihova študija postala podoben "test stika z resničnostjo" kot test Bechdel-Wallace, ko gre za zastopanost spolov. (Striparka Alison Bechdel je v osemdesetih v strip vključila test svoje prijateljice o zastopanosti spolov v filmih. Film test prestane, če sta v njem vsaj dva ženska filmska lika, ki se pogovarjata še o čem drugem kot o moških.)

Sama Alison Bechdel je po letošnji podelitvi oskarjev na družbenih omrežjih poudarila, da je že "skrajni čas" za okoljski test filmov. Prepričana je, da "preprosto nima smisla, da bi film, postavljen v sedanjost, ignoriral to eksistencialno grožnjo".

"Me pa skrbi, da bi scenaristi to začeli vključevati na klišejski način, kar bi lahko bilo kontraproduktivno, enako kot stereotip 'močnega ženskega lika'," pravi Bechel. "Ampak precej zdravorazumsko se mi zdi, da bi v zgodbe, ki jih konzumiramo, vcepili zavest o naši skupni bitki."