Edward Clug je zgodbo preoblikoval v balet, ki sledi kronološkemu zaporedju, kakor si ga je zamislil Henrik Ibsena – torej od ugrabitve mlade neveste, protagonistovega pobega z drugo žensko do nevarnih zapletov s troli.

Idealni spoj Ibsenove zgodbe in Griegove glasbe
Peer Gynt je eno izmed najbolj izvajanih del norveške književnosti. Baletna predstava je na premieri leta 1876 v Oslu doživela velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je zvočno v popolnosti ujela temeljna psihološka dogajanja glavnega lika in pripetljaje, v katere se je zapletal, piše na spletni strani Ljubljana Festivala. Peer Gynt se s svojimi dejanji lahko primerja z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, in prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo.

Clug je ustvaril novo interpretacijo zgodbe, ki med drugim vključuje tudi pustolovščine z Arabci, ki ga proglasijo za preroka, skrivno poroko z arabsko princeso, njeno ukano in junakovo vrnitev na Norveško, kjer ga polna ljubezni sprejme zvesta Solveig.

Praizvedba pred šestimi leti
Pustolovska koreografska zgodba o človeku, ki niha med sanjami in resničnostjo, da bi našel samega sebe, je prvi celovečerni pripovedni balet umetniškega direktorja Baleta SNG-ja Maribor. "Peer Gynt je kot kompleksni dramski lik iz istoimenske dramske pesnitve postavil Ibsena na mesto vodilnih dramatikov ob koncu 19. stoletja, medtem ko se je Grieg s svojim tankočutnim nordijskim glasbenim idiomom uveljavil kot eden najznačilnejših predstavnikov romantike," je povedal Clug ob premieri leta 2015.

Že takrat je naslovno vlogo namenil gostujočemu solistu iz Srbije Milošu Isailoviću, v vlogi Solveig pa nastopa mariborska plesalka Evgenija Koškina. Kostumografija je delo Lea Kulaša, scenografija Marka Japlja, kiparska dela sta opravila Ivo Nemec in Milena Greifoner, asistenta koreografa sta Matjaž Marin in Miloš Isailović.

Sorodna novica Balet Povodni mož: gledališko zasnovana predstava, ki črpa iz slovenske folklore

Ob priložnostni glasbi so v Clugovi uprizoritvi še Griegov Godalni kvartet v g-molu, op. 27, Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16 in Iz Holbergovega časa, op. 40, s katerimi je dosegel dinamičen in koherenten razvoj plesne pripovedi ter jih združil v edinstveno glasbeno-plesno pokrajino za novo gledališko doživetje, še piše na festivalski spletni strani.

Številna gostovanja na svetovnih baletnih odrih
Baletna predstava je že na premieri navdušila tako občinstvo kot strokovno kritiko doma in v tujini, Clug pa jo je po praizvedbi v Mariboru uprizoril na številnih svetovnih baletnih odrih. Med odmevnejšimi gostovanji je bil nastop leta 2018 v Dunajski državni operi, leto pozneje pa je balet gostoval v slovitem ruskem gledališču Bolšoj v Moskvi, kjer je razprodal obe predstavi. Generalni direktor Bolšoja Vladimir Urin je tedaj povedal, da ima Clug kot eden najzanimivejših koreografov današnjega časa, "redek talent – talent pripovedovati zgodbe skozi gledališko govorico, skozi gib in ples".