V Parizu danes na dražbi ponujajo več kot 4000 menijev z državniških večerij: zbirko, ki priča o obedih kraljev, predsednikov in diktatorjev. Najstarejši sega v čas cesarske večerje, ki jo je leta 1868 gostil Napoleon III. Zbrani meniji z državniških večerij ponujajo edinstven vpogled v 150-letno diplomatsko in gastronomsko zgodovino Francije.

Menije je dolga leta navdušeno zbiral Christophe Marguin, chef iz Lyona. Pri dražbeni hiši Millon iz Pariza so napovedali, da bodo posamezne menije prodali za od 10 pa vse do 1500 evrov.

Meniji so nekakšen "kdo je kdo" med kraljevskimi družinami, državniki in diktatorji. Na prodaj so med drugim meniji, ki so jih pripravili tako za nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja kot za južnoafriškega državnika in borca proti apartheidu Nelsona Mandelo, nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina, ruskega predsednika Vladimirja Putina in britanskega kralja Karla III.

Nekateri meniji so natisnjeni na svili, medtem ko je na meniju, ki so ga pripravili za nekdanjega predsednika ZDA Jimmyja Carterja, originalna litografija slikarja Marca Chagalla.

V izogib zameri dve večerji
Meniji nakazujejo tudi na zapleteno diplomatsko logistiko ob državniških obiskih. Na spominski slovesnosti ob 70-letnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji leta 2014 je moral takratni francoski predsednik Francois Hollande hiteti od obedovanja tako s takratnim predsednikom ZDA Barackom Obamo kot s Putinom.

Obama je "skoraj povzročil diplomatski incident", ko je zaprosil za krožnik s sirom, ki ga ni bilo na meniju, je povedal strokovnjak Pierre Marquis, ki svetuje pri dražbi.

A je bila ta logistika vendarle zanemarljiva v primerjavi z obrokom za 23.000 lokalnih županov, ki so ga pripravili leta 1900 v vrtovih Tuilerie. Zanj so potrebovali sedem kilometrov prtov, 125.000 krožnikov, 600 kuharjev, 2200 strežnikov, 2000 kilogramov lososa, 1200 litrov majoneze in 39.000 steklenic vina.

Simbolično sestavljeni jedilniki in diplomatske zagate
Nekateri meniji imajo tudi subtilna sporočila. Ko si je Francija leta 1897 skušala zagotoviti tesne vezi z Rusijo in Veliko Britanijo, je večerja za ruskega carja Nikolaja II. vključevala jesetra iz Volge in "Ananas a la Victoria", ananasovo sladico, poimenovano po britanski kraljici.

Zadnjo besedo pri končni različici menija ima francoski predsednik, a obstajajo tudi izjeme, da bi ustregli okusu gostov. Britanski kraljici Elizabeti II. so tako ponudili na izbiro, ali bo na meniju pašteta iz gosjih jeter ali ne, da ne bi z neprimerno izbiro užalili njenega okoljsko ozaveščenega sina Charlesa.

"Kraljica je bila tista, ki se je odločila, in očitno ji je bila foie gras všeč, zato je na meniju," je še povedal Marquis.