Thorbjørn Jagland je temo dediščine in njenega ohranjanja povezal s trenutno aktualnim spominom na padec berlinskega zidu pred 20 leti. Tako padec berlinskega zidu kot tudi vseevropsko sodelovanje pri obnavljanju kulturne dediščine namreč izpostavljata najbolj očitni odgovor na weberjansko vprašanje (gre za vprašanje sociologa Maxa Webra): "Zakaj Evropa?" Generalni sekretar Sveta Evrope na to vprašanje odgovarja: "Evropa je priložnost za oblikovanje skupne identitete, ki temelji na demokraciji, človekovih pravicah in vladavini prava. Ta evropska identiteta ne zatira naših nacionalnih in individualnih identitet. Prav nasprotno. Daje nam moč za prizadevanje za zaščito in promocijo kulturne dediščine in za razvoj širše evropske skupnosti. Zagotavlja nam, da smo ponosni, ko smo doma, in da smo močni v tujini."

Tako Jagland kot tudi Türk sta izpostavila pomembnost tematske zamejitve konference. Gre namreč za osredotočenost na spomenike kulturne dediščine na območju jugovzhodne Evrope. In če T'ürk v tem piogledu poudarja, da gre za države, ki jih lahko v svetovnem merilu prištevamo med tiste z najbogatejšo preteklostjo, politično zgodovino in kulturno zgodovino, Jagland izpostavlja pomen skupne akcije obnove spomenikov v območju z zelo turbulentno zgodovino: "V turbulentni bližnji preteklosti jugovzhodne Evrope smo videli, da so bile kulturna zgodovina in vrednote človeške skupnosti tarča sistematične agresije, ki ni uničevala le posameznikov, ampak tudi fizične dokaze njihove prisotnosti, njihove kulture, zgodovine in identitete."
Dediščina v središču trajnostne družbene in gospodarske obnove
Cilj ljubljanske konference je sicer poudarjanje dosežkov projekta Načrt za projekt celovite obnove, skupnega projekta Sveta Evrope in Evropske komisije, v okviru katerega je potekala prenova spomenikov in spomeniških območij na zahodnem Balkanu. Rezultati tega projekta, ki je dokazal pomen celovitega pristopa k upravljanju dediščine in izmenjave informacij o dejavnostih na nacionalni, lokalni in regionalni ravni in ki postavlja dediščino v središče trajnostne družbene in gospodarske obnove, so predstavljeni tudi na razstavi v Grand Hotelu Union, kjer poteka dvodnevna konferenca.
Jedro interaktivne razstave avtorjev Františka Zvardona in Sandra Weltina so fotografije spomenikov in spomeniških območij, ob ogledu katerih se takoj zavemo izjemne raznolikosti oziroma bogastva kulturne dediščine te evropske regije. Razstava namenoma temelji na fotografiji in je preprosto zastavljena, saj spomeniki govorijo sami za sebe, vendar pa ji ne uspe poudariti enega ključnih sporočil projekta Načrt za projekte celovite obnove, ki je že omenjena sinergija med obnavljanjem kulturnih zakladov, gospodarskim razvojem in spodbujanjem medkulturnega dialoga. Razstava je sicer že bila predstavljena v Strasbourgu.
V galeriji si lahko ogledate nekaj na razstavi predstavljenih prenovljenih kulturnih spomenikov.