Na konjiškem koledarju sta tudi 100. obletnica smrti dobrotnice in spiritistke Adelme von Vay in 70. obletnica prve izdaje pesmi Huda mravljica, ki je nastala izpod peresa rojenega Konjičana Branka Rudolfa.

Po besedah župana Slovenskih Konjic Darka Ratajca občina področju kulture in umetnosti namenja veliko pozornosti, kar se kaže tudi v vlaganjih v obnovo Žičke kartuzije, območja z izjemno zgodovino, ki je pomembno vplivalo na bližnje kraje. "V petih letih smo skupaj z državo v revitalizacijo kartuzije vložili več kot tri milijone evrov, s čimer jo bomo ohranili tudi za naslednje generacije, saj je bilo stanje pred tem slabo. To je osnova za to, da prostor nadgradimo z dodatnimi vsebinami," je dejal župan, ki ga veselita povečano zanimanje in obisk Žičke kartuzije.

Ne želijo si množičnega navala obiskovalcev
Pred dobrima dvema letoma prenovljena cerkev sv. Janeza Krstnika je po njegovih besedah odmevala tudi v evropskem prostoru, kar dokazujeta tudi nagrada piranesi, ena največjih arhitekturnih nagrad v srednji Evropi, in Plečnikova nagrada.

Lani so v kartuziji našteli približno 15.000 obiskovalcev, 1200 več kot leto prej, skupaj s preostalimi prireditvami pa so tam našteli več kot 20.000 ljudi. "Ob tem je treba vedeti, da gre za specifičen spomenik, ne za lokacijo, ki bi prenesla množičen obisk. Obiskovalcem namreč želimo ponuditi mir, tišino in odmik od vrveža. Ponudbo si zato želimo nadgrajevati predvsem z bogatenjem vsebin, ne pa toliko na množičnosti," je poudarila vodja konjiškega turističnoinformacijskega centra Tjaša Kangler.

Slovesna seja in šopek kulturnih prireditev
Visoki jubilej, s katerim zaznamujejo 860 let od prihoda kartuzijanov v dolino, bodo v Žički kartuziji, ki je pred natančno desetletjem postala spomenik državnega pomena, junija počastili s slovesno sejo občinskega sveta v obnovljenem objektu nekdanje kartuzijanske cerkve, na kateri bodo podelili tudi občinske grbe.

Že spomladi bodo gostili razstavo ob 150. obletnici rojstva duhovnika in prvega slovenskega umetnostnega zgodovinarja Avguština Stegenška, ki se je veliko ukvarjal tudi z Žičko kartuzijo. Junija med drugim pripravljajo vinsko-kulinarični festival, 15. avgusta se obeta koncert vokalne skupine In Spiritu, jeseni pa bo potekala predstavitev življenjskega dela Nataše Golob Literatura v srednjem veku na Slovenskem.

Na Prešernov dan, mednarodni muzejski dan in ob svetovnem dnevu turizma bodo znova pripravili dneve odprtih vrat, gostili bodo dneve zeliščarjev, kot vsako leto pa bodo tudi to poletje pripravili tri glasbene večere na prostem – letos z Majo Keuc, Nino Pušlar in skupino Šank Rock.

Letos mineva tudi 70 let od prve izdaje znamenite pesmi Huda mravljica v knjižni obliki, ki je izšla v zbirki Zamorček in ladjica. V konjiški knjižnici kot osrednji dogodek med drugim napovedujejo razstavo na premičnih panojih in vrsto drugih dogodkov, s katerimi bodo zaznamovali nastanek pesmice, ki je nastala po ideji njihovega rojaka Branka Rudolfa.

Kdo je bila skrivnostna baronica, ki je komunicirala z duhovi umrlih?
Letos se bodo spomnili še stoletnice smrti grofice Adelme von Vay, ki velja za začetnico spiritizma na Slovenskem in Madžarskem, hkrati pa je bila humanitarka, zdravilka, jasnovidka, svetovljanka in medialna pisateljica. Z možem sta se iz Madžarske preselila v Slovenske Konjice (tedaj Gonobitz), kjer sta na Prevratu kupila dvorec, ki je med domačini še danes znan kot "Baronvaj".

Skrivnostne baronice se bodo spomnili že na slovesnosti ob kulturnem prazniku, hkrati pa bodo v kulturnem domu odprli fotografsko razstavo Adelma mladega avtorja Žana Juharta. Konec maja bo luč sveta ugledala še ulična razstava oziroma tematska pot v mestnem središču, ki jo bo oblikovala zgodovinarka Aleksandra Boldin.