Pri projektu BŠP sodelujejo Mestna občina Ljubljana, družba GSA poslovneža Joca Pečečnika in Olimpijski komite Slovenije, okoljevarstveno soglasje pa so po besedah Maje Štefula z družbe BŠP pričakovali, saj so vse pogoje v celoti izpolnili.

Stranski udeleženci se na izdano dovoljenje seveda lahko pritožijo, a po mnenju Štefulove pritožba pomeni "ponovno nerazumno oviranje realizacije prenove državnega kulturnega spomenika". Enako pa velja tudi za spor, ki so ga sprožili na zemljiškoknjižnem sodišču. "Gre predvsem oziroma samo za pridobivanje lastnine, in to za ceno trajnega onemogočanja delovanja stadiona, ki bi v primeru odločitve v njihovo korist trajno izgubil potrebno funkcionalno površino za kletna parkirišča in za zagotavljanje požarne varnosti na stadionu, saj je površina na severni strani zidu stadiona namenjena evakuaciji v primeru izrednih dogodkov na stadionu," je še povedala.

Pobudo izdaja soglasja presenetila
Predstavnica Civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki Karmen Stariha je povedala, da jih je izdaja okoljevarstvenega soglasja prejšnji teden presenetila, ker so na zadnjo presojo vplivov na okolje, na katero so Arsu podajali svojo izjasnitev, imeli približno trideset strani pripomb, vprašanj in zahtev za pojasnila ter dopolnitve.

"Ni prvič, da Arso izdaja po našem mnenju preuranjeno okoljevarstveno soglasje, to se je zgodilo že leta 2012, potem pa je bilo okoljevarstveno soglasje investitorju še dvakrat zavrnjeno," je povedala. Odgovor, na čem bodo utemeljili svojo pritožbo, bodo, kot je pojasnila, lahko posredovali, ko bodo odločbo preučili in pripravili pritožbo.

"Od zadnje zavrnitve je bilo ves čas govora le o določenem hrupu med gradnjo, ostali vidiki obremenjevanja okolja pa so bili zaradi ekonomičnosti postopka izpuščeni. To pa seveda ne pomeni, da jih ni treba v celoti ovrednotiti," meni.

Čigavo je zemljišče ob Fondovih blokih?
Glede zemljišča ob Fondovih blokih, ki ga je občina vložila v projekt gradnje stadiona in za katerega teče postopek na sodišču, v katerem naj bi odločili, ali je zemljišče res last občine ali pa gre za pripadajoče zemljišče Fondovih blokov, pa je povedala, da vsi dokumenti potrjujejo, da so bila zemljišča parcele št. 312 v času gradnje del naselja in so pripadala posameznim stanovanjem.

Prebivalci naselja vrtove obdelujejo 80 let, vse od nastanka naselja. Zato so prepričani, da zemljišča v skladu z zakonom pripadajo njim, je še povedala Karmen Stariha, ki zastopa tudi stanovalce Fondovih blokov.