Že pred dvesto leti so ljudje na Bizeljskem za hranjenje pridelkov začeli uporabljati jame, ki so jih izkopali v kremenčevem pesku, ostanku nekdanjega Panonskega morja. Ker je bilo med njimi največ repe, se je zanje obdržalo ime repnica, v njih pa je bilo dovolj vlage in stalna temperatura, tudi poleti. Potem, ko so začeli uporabljati hladilnike in ostalo hladilno tehniko ter druge pripomočke za konserviranje, so repnice začele izgubljati veljavo ter propadati.

Pred 20 leti pa so jih spet začeli ponovno uporabljati, zdaj povečini v njih zori kakovostna vinska kapljica pridelana na bizeljskih gričih. Med prvimi, ki je spoznal, da so te podzemne shrambe s stalno temperaturo in vlago idealne za zorenje kvalitetnih vin, je bil Janez Šekoranja. Da je imel prav, pričajo številna priznanja, ki so jih njegova predikatna vina dobila na ocenjevanjih po vsem svetu. Zaščitni znak repnic pa so po njegovem tudi sončna vrata, ki so značilna prav za to območje.

Tako je bilo v dveh desetletjih obnovljenih že več kot deset repnic, 12 pa jih je zdaj dostopnih za oglede. Največ jih je na območju Brezovice. Nekateri pa jih kopljejo še danes. Na kmetiji Pudvoi v v Stari vasi na Bizeljskem imajo Ogorevčevi kar tri repnice, dve sta stari, eno pa so začeli kopati leta 2000. Mirko Ogorevc o njej pravi: »To smo pa čisto na novo skopal, tako da smo skopal že enih 40 metrov, kar je približno 300 kubikov mivke, ki smo jo zvozili ven. Repnico imamo pri naši vinski kleti in v njej hranimo buteljčna vina.«

Za kopanje uporabljajo kramp, motiko in samokolnico

Čeprav bi morda kdo pomislil, da kopanje kremenčevega peska ni težko opravilo, bi se zagotovo zmotil. Mirkov sin Darko Ogorevc to opiše z besedami: »Kopanje repnice je kar težaško delo in zelo naporno. Velik problem je, ker je ta mivka zelo zbita in ko jo enkrat razrahljaš, skoplješ ven, jo je količinsko še enkrat več. Kremenčev pesek je zelo trd material in tud zelo abraziven, saj brusi vse stvari. Tudi kramp nam velikokrat tako zbrusi, da postane čisto top in ga moramo dati nazaj razkovat. Zdaj v tem času, ko smo to repnico kopali, smo že kar nekaj krampov čisto znucal.«

Za kopanje so uporabili tudi pnevmatska kladiva in žage, ki pa se niso najbolj obnesla. Ogorevčevi, ki imajo turistično kmetijo in eni redkih na Bizeljskem ponujajo tudi prenočišča, uporabljajo repnico zgolj za hranjenje vin. Mirko je prepričan, da so to najbolj primerni prostori za hranjenje in zorenje kakovostnih vin. K temu dodaja:»Res so v repnicah idealni pogoji za buteljke, zaradi tega, ker je v buteljkah, ko te leže, je na eni strani zamaška vino, na drugi strani je ta vlažen zrak in je zamašek cel čas napet in vino ostane sveže vrsto let.« V njihovi repnici imajo zdaj arhivska vina vse od letnika 1993. Za kopanje izkoriščajo čas, ko sta zunanja in notranja temperatura izenačeni. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi svoj podzemni svet za hranjenje vin ponudili tudi drugim, tako da bi imeli nekakšno vinsko banko.

Za MMC Goran Rovan