Že vse od leta 1951 v Radečah deluje Vzgojno-poboljševalni dom za mladino, ki se je pozneje preimenoval v Prevzgojni dom. Ta domuje v nekdanjem Marijinem dvoru, ki so ga leta 1926 od viteza Nikolaja Guthmansthala Benvenutija kupile sestre usmiljenke. Njihovo premoženje je bilo leta 1954 nacionaliziralo. V letu 2008 pa je država v postopkih denacionalizacije to premoženje postopno začela vračati Družbi hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega, ki ima zdaj v lasti del zemljišč in poslopja, kjer bivajo gojenci. Nekaj drugih zgradb in druga polovica zemljišč pa so še vedno v lasti države, saj denacionalizacijski postopek, ki se vleče že 24 let, še vedno ni končan.

Zato ta družba zdaj državi zaračunava najemnino, zaradi katere so nekateri že hoteli prevzgojni dom preseliti ali kar zapreti. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij plačuje vsak mesec 3,40 evra za kvadratni meter najemnine. Petletna najemna pogodba za uporabo objektov se bo iztekla 1. oktobra, kakšna bo nova, pa v Prevzgojnem domu ta trenutek še ne vedo. Franc Majcen, direktor Prevzgojnega doma Radeče pravi, da bo do podpisa nove najemne pogodbe zagotovo prišlo in da je strah nekaterih neupravičen. Ob tem pomirja: »Aktivnosti za sklenitev nove najemne pogodbe že potekajo, tako da ni bojazni za obstoj Prevzgojnega doma Radeče. Najemnina je zdaj 10.600 evrov, vendar je treba pri tem poudariti, da gre tukaj za kar 3.000 kvadratnih metrov površin. Morda je ta najemnina za nekatere zelo velika, za druge pa je to nizka najemnina. Kako bo v prihodnje, pa za zdaj še ne morem povedati.«

Prevzgojni dom je edina institucija za prevzgojo mladih pri nas. Da bi zmanjšali stroške, so pred leti nekateri že predlagali, da bi ta prevzgojni dom kar ukinili. Vendar so jih strokovnjaki le prepričali, da je ta prevzgojni ukrep za mladoletnike resnično potreben. Vanja Počivalšek, vodja oddelka za vzgojo v Prevzgojnem domu Radeče takšna razmišljanja takole komentira: »Ukrep oddaje v prevzgojni dom je edini tovrstni v Sloveniji, zato menim, da enostavno ni nobenih argumentov, da se ta ukrep ukine, ker predstavlja učinkovito obravnavo za mladostniško populacijo. Gre za ukrep oddaje mladoletnikov v prevzgojni dom, kjer se posameznik pripravlja na ponovno integracijo v okolje s pridobivanjem novih znanj.«

Trenutno je v domu 23 mladoletnikov, za katere skrbi 49 zaposlenih. Ti jih varujejo, skrbijo za njihovo izobraževanje in prevzgojo, pa tudi za pridobivanje novih znanj in celo usposabljajo za različne poklice. Sicer pa ima zavod prostora za 47 mladoletnikov, starih od 14 do 23 let. Gre za populacijo, ki je bila (neuspešno) obravnavana že v drugih vzgojnih ustanovah oziroma populacijo s hujšimi kaznivimi dejanji in s čustvenimi (osebnostnimi) in vedenjskimi težavami. Med njimi so bili doslej povečini fantje, zdaj pa pričakujejo, da se jim kmalu pridruži še eno dekle.

Goran Rovan, TV Slovenija