indvajseti božični potop je v Renče v spodnji Vipavski dolini privabil potapljače iz Ljubljane, Nove Gorice, Celja, z Rakeka, iz Novega mesta, z Bleda in iz Tolmina. Globoko pod vodo so okrasili novoletno jelko in jo živopisno nato prinesli na površje.

Ob iskanju skritih zakladov na dnu reke pa so našli tudi nevarne ostaline iz prve svetovne vojne.

Dvajset mož žab se je zbralo ob reki Vipavi pri renškem mostu. Med oblačenjem zimskih potapljaških oblek, preverjanjem ventilov in vseh merilnih naprav je bil pomemben tudi termometer. Pokazal je, da je bila reka Vipava za spoznanje toplejša od ozračja. Rok Nemec je izmeril: "Zdaj ima Vipava pet stopinj. To niti ni tako malo. Potapljali smo se že, ko je bila nad lediščem. Zunaj smo namerili največ tri, štiri stopinje - torej bi lahko rekli, da se gremo v Vipavo pogret. No, seveda je to bolj za šalo kot zares. Smo pa vsi v zimskih potapljaških oblekah, tako da nam mrzla voda ne more do živega." Težka zimska potapljaška oprava, kisikove jeklenke, vsi ventili in merilni instrumenti – vse skupaj nanese dobrih trideset kilogramov. Težkih na suhem, lahkih v vodi.

Letos bistrejša reka

Vsakoletni božični potop v Renčah pripravlja Društvo za podvodne dejavnosti Soča. Andrej Šekli, eden glavnih organizatorjev tradicionalnega, letos že 26., potopa je z odzivom potapljačev zadovoljen: "Vsako leto pridejo iz vse Slovenije. Tudi letos so tu prijatelji iz Ljubljane, Nove Gorice, Celja, z Rakeka, iz Novega mesta, z Bleda in iz Tolmina. Kar nekaj jih je tu že deseto leto, nekateri še dlje. In zanimivo je, kako zavzeto spremljajo našo reko Vipavo – potapljači smo namreč tudi neke vrste ekološki nadzorniki, saj pregledujemo 'drobovje' reke. Letos so zadovoljni – Vipava jih je pričakala mnogo čistejša in bistrejša." Pritrdil mu je potapljač Jernej Berce: "Res je, v zadnjih letih je velik premik. Vipava je čistejša, ni pa še takšna, kot bi si jo želeli. Premik na boljše se pozna tudi pri življenju v vodi. Rib je vse več."

Najprej jelka, potem lov za zakladom
Vsak potapljač je pred potopom dobil okrasne živopisne balončke. Na dnu reke jih je namreč globoko pod mostom čakala jelka, da ji nadenejo praznična oblačila. V slabe pol ure so jo okrasili in potem dvignili na površje. Po opravljenem prazničnem podvodnem ritualu so dvajseterico potapljačev povabili na "lov za zakladom". V enem izmed tolmunov reke Vipave so namreč organizatorji skrili pršut. Seveda ne tistega pravega, mesnatega in slastnega, pač pa kamen v obliki pršuta in z napisom "Božični potop 2016«. Na dnu je bilo tudi nekaj steklenic penine. Torej se je bilo vredno potruditi za vse te dobrote – predvsem za »kamniti« pršut, ki so ga najditelju potem na suhem zamenjali s pravim. Največ sreče oziroma najboljše »ribje« oko je imel Domen Skuk: "Kar nekaj časa sem ga iskal, preplaval sem kar veliko območje od jeza do mostu. Pa se je splačalo! Le zdaj me zebe kot psa, popolnoma sem premražen. Moram se it pogret!" Za premražene potapljače so organizatorji seveda poskrbeli: s toplim čajem, kuhanim vinom in predvsem vročo vipavsko joto.

Našli tudi vojne ostaline
Ob iskanju skritih zakladov na dnu reke so potapljači našli tudi nevarne ostaline iz prve svetovne vojne. Matjaž Vidmar je z dna reke prinesel staro vojaško puško, poznavalci so ocenili, da je še iz prve svetovne vojne. Matjaž je povedal, da to ni edina najdba tega dne: "Zraven puške sem videl še eno ogromno granato, zabito v blatno dno." Andrej Šekli iz Društva za podvodne dejavnosti Soča, ki je že več kot dvajset let zaprisežen potapljač in ki je tudi pripadnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, torej vodni pirotehnik, opozarja: "Tukaj v reki je še zmeraj precej ostalin prve vojne. Najzanimivejši in najnevarnejši so ti večji kalibri, 210-milimetrske topovske granate iz prve svetovne vojne. Potapljači vedo: ob taki najdbi morajo obvestiti nas, vodne pirotehnike. Nikakor je ne smejo premikati, se je dotikati. Zapomnijo naj si mesto najdbe – in od tu naprej je vse naša naloga. Naloga nas, vodnih pirotehnikov."

Mojca Dumančič, TV Slovenija