Da je število tistih, ki se iz severovzhodne Slovenije na delo v Ljubljano vsak dan vozijo z avtomobilom, veliko, priča jutranja in popoldanska gneča na štajerski avtocesti. Dnevni števci prometa pri trojanskih predorih se ustavijo pri skoraj 30.000 osebnih avtomobilih. V eni od raziskav so le na črnih parkiriščih ob avtocestnih priključkih osrednjega dela štajerske avtoceste dnevno našteli 410 parkiranih avtomobilov. Polna pa so tudi parkirišča pred nekaterimi nakupovalnimi središči.

V želji, da prihranijo, dnevni migranti uporabljajo t. i. carpooling, pri katerem se več ljudi iz kraja bivanja v kraj dela vozi z enim avtomobilom. Številni dnevni migranti pa ponujajo in povprašujejo po zasebnih prevozih, dosegljivih na spletnih ali mobilnih platformah. Večinoma o tem neradi govorijo, predvsem zaradi strahu pred izgubo potnih stroškov.

Vlak je (pre)počasna možnost
Za pot, ki jo z avtomobilom prevozimo v dobri uri, z vlakom od Maribora do Ljubljane potrebujemo od dve do tri ure. Ob rednih zamudah vlakov še mnogo več. Slovenske železnice na relaciji med Mariborom in Ljubljano letno prepeljejo 134.000 potnikov. Največji delež predstavljajo dnevni migranti, ki se vozijo v šolo, na študij ali na delo. Znaten delež pa predstavljajo občasni potniki, ki vlak uporabljajo za poslovna ali zasebna potovanja. A ko razčlenimo številko, ugotovimo, da vlak vsak dan od Maribora do Ljubljane in nazaj prepelje le 367 potnikov.

Ob zastareli in neučinkoviti železniški strukturi tako glavna prometnica med Mariborom in Ljubljano ostaja štajerska avtocesta. Po njej poteka tudi večina tovornega prometa. Vsaka malo večja nesreča na njej pa pomeni pravi kolaps mobilnosti med osrednjo in severovzhodno Slovenijo.