Zaradi gradnje nove sprehajalne poti s kolesarsko stezo, ki bo stala 99.400 evrov, ne nameravajo podreti nobenega drevesa, prav tako drevesa zaradi gradnje ne bodo ogrožena, so na celjski občini zapisali v sporočilu za javnost, s katerim so se odzvali na poročanje medijev o zaskrbljeni občanki Ireni Ašič, ki je želela preprečiti nadaljevanje gradnje.

Ašičeva, znana po tem, da se zavzema za ohranitev in zaščito dreves, je namreč v četrtek v mestnem parku sedela ob okoli sto let stari bukvi, zaradi česar so izvajalci prekinili z deli. Občanka je namreč prepričana, da bi z gradbenimi stroji usodno poškodovali korenine. Na občini so zatrdili, da bodo zemljo na tem območju ravno zaradi zaščite korenin izkopali ročno.

Novembra že po novi sprehajalni poti
Gradnja nove sprehajalne poti po navedbah občine poteka po načrtih in bo predvidoma končana sredi novembra, ko bodo tudi začeli z zasaditvijo stotih novih rdečecvetnih divjih kostanjev. Občina bo namreč tudi prenovila drevored v mestnem parku, tako je že podrla 25 divjih kostanjev, namesto njih bo zasadila sto novih.

"Ker so se v javnosti pojavili očitki, da nismo izbrali najprimernejše drevesne vrste, ponovno poudarjamo, da smo se prenove drevoreda lotili odgovorno in v tesnem sodelovanju s predstavniki celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter arboristko Tanjo Grmovšek, ki je strokovnjakinja za drevesa v urbanem okolju," so zapisali na občini.

Zagotavljajo, da so izbrali najboljšo možnost
Pojasnili so tudi, da je celjska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine izdala kulturnovarstveno soglasje za zasaditev rdečecvetnega divjega kostanja. "Po njenem mnenju je to najboljša izbira, saj je rdečecvetni divji kostanj odporen proti listni sušici in zavrtaču ter ga sadijo tudi v drugih urbanih okoljih po srednji Evropi," so navedli na občini.

Divji kostanj je po njihovih navedbah v 19. stoletju predstavljal slogovno značilnost mestnih parkov, zato ga je treba nadomestiti z istim rodom dreves. Če bi se odločili za drugi rod, bi drevored po mnenju strokovnjakov spremenil svojo pojavnost, park pa bi izgubil eno od svojih najpomembnejših historičnih sestavin in s tem tudi svoje dediščinske lastnosti, so še pojasnili.