Podpis pogodbe je danes potekal v prostorih Mestne občine Novo mesto za zaprtimi vrati. Po podpisu je novomeški župan Alojz Muhič povedal, da gre za investicijo, za katero so se borili kar osem let in je zato zadovoljen, da se bo zdaj tudi uresničila. Dodal je, da gre za pogodbo v bruto znesku 32 milijonov evrov, neto pa je to 25 milijonov 600 tisoč evrov. Ta posel je prevzel konzorcij, v katerem sta Riko Ribnica in grško podjetje Helector. Za tem podjetjem, po nepreverjenih podatkih, ki so danes zakrožili v javnosti, baje stoji kar sam direktor Rika Janez Škrabec kot njegov prokurist. Župan Muhič je v izjavi za TV Slovenija povedal, da je v bistvu nosilec posla Riko, v izjavi za javnost mestne občine Novo mesto pa so zapisali, da je bila podpisana pogodba s podjetjem Helector S.A. iz Grčije.

Posavski župani, ki so za ta podpis pogodbe izvedeli iz medijev, so ogorčeni. Zato zahtevajo izreden sklic sveta županov vseh občin, povezanih v Cerod, kjer naj jim odgovorni pojasnijo, kakšne obveznosti in stroške jim nalaga danes sklenjena pogodba. Ob tem opozarjajo na netransparentnost delovanja župana Muhiča, ki jih o vsem tem sploh ni obveščal, kaj šele, da bi iskal njihovo soglasje. Posavci trdijo, da jih skušajo nekateri iz tega projekta izriniti, saj naj bi se belokranjski in dolenjski župani včeraj sestali pri Muhiču na neformalnem sestanku, posavskih županov pa medse niso povabili. Na tem sestanku naj bi po navedbah Dolenjskega lista novomeškega župana Alojzija Muhiča pooblastili, da s konzorcijem, v katerem sta grški Helector in ribniški Riko, danes podpiše pogodbo o gradnji obrata za mehansko in biološko obdelavo odpadkov (MBO) na regijski deponiji Cerod v Leskovcu.

Novi obrat za mehansko in biološko obdelavo odpadkov bi moral biti zgrajen do konca leta 2015, graditi pa bi se moral začeti že letos, saj sicer ne bi bili upravičeni do kohezijskih sredstev EU-ja. Andrej Ivanc, vodja okoljevarstvenega inženiringa v RIKO Ribnica se ne boji, da projekta kljub kratkemu roku ne bi mogli izpeljati. Začeli ga bodo predvidoma že konec oktobra. Ob tem Ivanc dodaja: "Tehnologija, ki je tukaj izbrana, je podobna kot v Celju. Torej gre za bio sušenje in kar nekaj takih objektov se gradi trenutno na Hrvaškem, podoben pa je predviden tudi v Novi Gorici."

Sredstva za Cerod 2 še niso zagotovljena
Nov obrat naj bi bil v 60-odstotnem deležu sofinanciran iz kohezijskega sklada Evropske unije. Posavci ob tem opozarjajo, da mora investitor oz. vodilni partner za odločbo o črpanju evropskega denarja do 15. oktobra oddati popravljeno vlogo za sofinanciranje, v kateri morajo zmanjšati kapaciteto bodočega obrata s 55 tisoč ton odpadkov letno na 41 tisoč ton ter povečati prispevno območje, s katerega bodo smeti vozili v Cerod. To naj bi po prvotni vlogi imelo vsaj 200 tisoč prebivalcev, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju pa je zgolj 160 tisoč prebivalcev, saj se občina Trebnje ni pridružila temu projektu, v katerem je 15 občin.

Danes je Muhič povedal, da so pridobili nove dobavitelje odpadkov, tako da bodo lahko zadostili spremenjenim pogojem za pridobitev evropskih sredstev. Muhič ni želel povedati, kateri so to, češ da gre za poslovno skrivnost, je pa zatrdil: "Mi smo pridobili tudi druge dobavitelje, če se tako izrazim, smeti, ki zajema kompletno količino 41 tisoč ton. To pa pomeni, da je tudi število prebivalcev temu primerno."

Kot so še zapisali v sporočilu z novomeške mestne občine, je Vlade RS s sprejetjem novega Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture marca letos prvotno predvideno kapaciteto Ceroda 2 zmanjšala s 55,5 tisoč na 41 tisoč ton odpadkov na leto. Razlika 14.500 ton odpadkov je bila namreč naknadno prerazporejena v Spodnji Stari Grad. Zaradi prilagoditve obsega investicije in zahtevka za revizijo, ki je bil sicer zavrnjen, se je izbor izvajalca za izgradnjo MBO časovno nekoliko zamaknil. A v Mestni občini Novo mesto upajo, da to ne bo vplivalo na dokončanje celotnega projekta, ki mora biti končan do konca leta 2015. V pripravi je namreč tudi dopolnitev vloge za sofinanciranje z vso potrebno investicijsko dokumentacijo.

Posavci, ki bi morali za ta projekt prispevati 2 milijona evrov, zahtevajo zdaj sklic sveta županov vseh občin, ki so vključene v projekt Cerod, in pojasnitev vseh okoliščin. Miran Stanko, župan občine Krško, je kljub vsemu zaskrbljen za usodo projekta Cerod 2. Sam pravi: "Skrbi nas, da bo projekt prevelik, preobsežen, kar bo kasneje pomenilo, da bo ob zmanjšani količini odlaganja odpadkov za naše prebivalstvo to preveliki strošek. Čutimo tudi, da nas pravzaprav osrednja družbenica, to je MO Novo mesto, izriva iz tega projekta." Iz projekta Cerod 2 pa Posavci, kot pravijo, sami ne nameravajo izstopiti.

Za MMC Goran Rovan