Na Družbi za avtoceste RS (Dars) so v sporočili za javnost spomnili, da velja odsek hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem zaradi težavnega terena za enega zahtevnejših odsekov na omrežju avtocest in hitrih cest. Na njem bodo namreč trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov in deset nadvozov ter podvozov.

Trenutno se gradbena dela izvajajo na treh sklopih, na sklopu D (Gaberke) pa so že končana. Gradnja poteka na sklopu F (Jenina) pri Podgorju pri Slovenj Gradcu, ki bo po napovedih Darsa končan v tem letu, poleg tega pa še na dveh sklopih pri Velenju, in sicer na sklopu B (Škalsko jezero) in sklopu H (Konovo).

V Darsu so severni del tretje razvojne osi namreč zaradi kompleksnosti razdelili na manjše sklope gradbenih del, a je pridobivanje gradbenih dovoljenj in soglasij vseeno zamudno. Pri upravljavcu avtocest in hitrih cest pričakujejo, da bodo do konca leta pridobili manjkajoča gradbena dovoljenja, nadaljevanje gradnje pa je odvisno od njihove pravnomočnosti.

Od Velenja do Slovenj Gradca junija 2028

Po navedbah pristojnih na Darsu in ministrstvu za infrastrukturo je cilj za odprtje odseka hitre ceste od Velenja do Slovenj Gradca junij 2028. "Vesela sem, da lahko rečem, da cilj izgradnje odseka od Velenja do Slovenj Gradca ostaja junij 2028. Potek gradnje budno spremljamo, saj se pri velikih projektih vedno najdejo izzivi. Ampak se jih ne bojimo," je pred kratkim na usklajevalnem sestanku na Koroškem povedala ministrica Alenka Bratušek.

Na Darsu gradbeno dovoljenje pridobivajo tudi za gradnjo na posamičnih delih oz. etapah 14-kilometrskega odseka tretje razvojne osi med Šentrupertom oz. priključkom na štajersko avtocesto in Velenjem. Potekajo že tudi prvi postopki za izbiro gradbincev. Tudi za ta del tretje razvojne osi je rok dokončanje sredina leta 2028.

Ob tem se je pretekli teden začela tudi razgrnitev predloga državnega prostorskega načrta za traso tretje razvojne osi od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda s pripadajočimi obvoznicami.

Na južnem delu se še kar zatika

Medtem na terenu ni videti še nobenih premikov na južnem delu tretje razvojne osi, med dolenjsko avtocesto pri Novem mestu in razcepom Maline v Beli krajini, od koder bosta potem kraka nove cestne povezave vodila do meje s Hrvaško pri Metliki in do Črnomlja.

Za prvi odsek hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi od novomeškega vzhodnega avtocestnega priključka do priključka za tovarno Revoz pri Osredku je sicer Dars gradbeno dovoljenje dobil že oktobra 2021, a je upravno sodišče delno ugodilo tožbi civilne iniciative 3ROS-jug. Zadevo je vrnilo v ponovno odločanje na pristojnem ministrstvu, Dars je moral vlogo za dovoljenje dopolniti. Gradbeno dovoljenje je znova prejel julija lani, a še vedno ni pravnomočno, saj je omenjena iniciativa vnovič vložila tožbo zoper njegovo izdajo.

Dars bo lahko izvajalca izbral šele po pravnomočnosti dovoljenja, bo pa očitno ta teden vlada prižgala prvo zeleno luč najemu do 120 milijonov evrov posojila za odsek, ki predstavlja tudi novomeško obvoznico, pri Evropski investicijski banki. Končno soglasje bo vlada dala, ko bodo znani dokončni pogoji posojila, je razvidno iz gradiv v vladni obravnavi.

Za prihodnje faze južnega dela tretje razvojne osi medtem že potekajo vsi potrebni pripravljalni postopki, med drugim z izdelavo dokumentacije in odkupi zemljišč.