David Smukovič se je že od mladih nog zanimal za družinske prednike, ki mu res veliko pomenijo, in tudi za zgodovino. To svojo strast je pred osmimi leti začel pretvarjati v izdelavo družinskega drevesa. Potem je delo nadaljeval, obdelal še druge prednike, ki so živeli na območju cerkljanske fare, in nastala je obsežna knjiga z naslovom Korenine cerkljanske fare. Ima več kot tisoč strani, tako da je težka skoraj štiri kilograme. V njej je poiskal korenine vseh faranov, ki so na tem območju živeli od leta 1771 do 1910.

David o knjigi pravi: "Gre za natančno rekonstrukcijo domačij po hišnih številkah za 13 vasi, ki so spadale oziroma zdaj spadajo pod župnijo Cerklje ob Krki. Podatke sem črpal iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani, Arhiva Republike Slovenije, Pokrajinskega arhiva v Ljubljani in v Mariboru ter iz župnijskega arhiva podboške in cerkljanske fare. Rekonstrukcija je narejena tudi na podlagi temeljite raziskave matičnih knjig od leta 1771 do 1835 in statusov animarumov (zapisnikov duš) od leta 1835."

Za to krajevno kroniko je porabil več kot pet tisoč ur, nastajala pa je kar pet let. V knjigi, ki jo dopolnjujejo ilustracije in fotografije Davidovega brata Gregorja Smukoviča, akademskega slikarja, ki je prispeval kar 50 ilustracij s tušem, pa niso zgolj rodoslovni podatki, ampak še marsikaj zanimivega. David o njih pove: "Eden od odmevnih dogodkov je bila vsekakor nesreča v bližini cerkve, ko je pri prečkanju reke Krke utonilo kar 33 ljudi. Kronika tudi omenja, da so krajani slišali donenje topov v prvi svetovni vojni. V njej pa je zapisanih še vrsta drugih dogodkov, ko so za marsikoga res zanimivi. Naj še povem, da sem v knjigi popisal več kot 9 tisoč ljudi in jih tako med sabo povezal. In tisti, ki imajo svoje korenine v cerkljanski župniji, si lahko s pomočjo knjige naredijo svoje družinsko drevo in spoznajo prednike."

V knjigi je David predstavil zgodovino vsake vasi, vanjo vključil seznam vaških gospodarjev po urbarjih in franciscejskem katastru, napisal seznam priimkov, predstavil statistično obdelane podatke - število rojstev, število izseljencev oziroma zdomcev, število tržaških in ljubljanskih najdencev, število padlih v prvi svetovni vojni ter število in velikost kmetij. Dodal je še seznam neuvrščenih podatkov, pridobljenih v matičnih knjigah, in izdelal rodovnike treh pomembnih cerkljanskih faranov - škofa dr. Stanislava Leniča, prevajalca in profesorja Franca Omerze ter orglarja in organista Andreja Račiča. V knjigo je vključil še zgodbo o slovenski izseljenki Mariji Sodac, rojeni Piltaver, ter zgodbo o razbojniku iz Krške vasi. Prvi izvodi knjige so kljub visoki ceni že razprodani, zato David razmišlja, da bi jo morda še ponatisnili. Tudi zato, kot je v uvodu knjige med drugim zapisal cerkljanski župnik Janez Žakelj, da bo ta knjiga v pomoč mladim rodovom, da se bodo uspešno vzpeli v svet. Ob tem je župnik še dodal: "Osnovna naloga korenin je, da srkajo in transportirajo vodo ter mineralne snovi v zgornji del drevesa. V prenesenem pomenu starši to nalogo opravljajo za svoje otroke, jih učijo. Naloga korenin je tudi, da pričvrstijo rastlino v tla, in to lahko razumemo kot tisto, kar daje identiteto kraju, trdnost in večjo zavest pri ohranitvi svojega roda. Med ostale naloge korenin spada tudi shranjevanje založnih snovi. Ko je težko, se lahko človek ozre na svoje prednike, kako je bilo tudi njim včasih težko, pa so vzdržali."

IZ POROČIL OB 15. URI