Novogoriška mestna občina je vso potrebno dokumentacijo za ureditev železniškega in cestnega križišča pripravila že pred desetimi leti, ko je skupaj s takratnim ministrstvom za promet podpisala odločbo o ureditvi prehoda z avtomatskimi zapornicami. Zataknilo pa se je, ker je komisija za nivojska križišča zahtevala spremembo poteka cest na območju križanja cestišč in tirov. Začele so se težave s pridobivanjem zemljišč, na koncu pa je - tako za cesto kot za avtomatski zapornici pred tiri - zmanjkalo denarja. Še več: država je domačinom in novogoriški občini sporočila, da železniški prehod Saksid ni več med stotimi najpomembnejšimi, da torej zanj ne predvidevajo prednostnega zavarovanja. Nesreče pa se vrstijo.

Tri nesreče pred domačim pragom
Štefka Susič, predsednica tamkajšnje krajevne skupnosti, je zaskrbljena: "Marca se je zgodila že tretja nesreča na tem prehodu. V vseh so bili udeleženi domačini, saj se tudi oni edini vozijo čez te nevarne tire. Žal mi je, da je prav zadnja, marčevska nesreča povod, da smo morali znova dvigniti naš glas za varnost krajanov za železnico." Emil Baša, bližnji sosed ob nezavarovanem železniškem prehodu, je poudaril, da bi se kmalu zgodila grozljiva družinska tragedija: "8. marca je vlak zadel našo vaščanko. K sreči jo je ob silovitem trku vrglo iz avtomobila, tako da je preživela, dobila pa je hude poškodbe. Le nekaj let pred njeno nesrečo je vlak zadel njenega moža. K sreči je preživel. In še huje bi lahko bilo, ko je lokomotiva trčila v avtomobil na tirih s štirimi mladimi fanti. Splet naključij jih je rešil. Sicer bi se vsa vas ovila v črno. Že nekajkrat!" Simon Justin, upokojeni policist, ki ima taščo na Saksidu, kjer jo obiskuje vsak dan, dodaja: "Res je, da se nesreče na teh tirih dogajajo predvsem domačinom, ki progo in prehod dobro poznajo, vedo tudi za urnike potniških vlakov. Za tovorne sicer ne, saj se vozni redi spreminjajo. Dejstvo pa ostaja, da je na eni strani zaradi zaraščenosti proga nepregledna. Res je tudi, da se nesreče dogajajo večinoma, ko se ljudje vračajo domov, ko razmišljajo o otrocih, kosilu, domačih opravilih in morda niso toliko pozorni na dogajanje okoli … Vsekakor bi vse te nesreče in tragedije lahko preprečili z zavarovanjem prehoda. Tudi če stane nekaj sto tisoč evrov – ta cena ne more odtehtati človeškega življenja ali trpljenja ob poškodbah."

Čez nezavarovane tire šolski kombi
Vlak je sicer glasen in s sireno že pred vasjo opozarja na prečkanje le z Andrejevim križem zavarovanega prehoda ... Toda to je za varnost premalo. Emil Baša: "Vsak dan te tire prečka šolski kombi dvakrat na dan. Niti pomisliti ne smemo, kaj bi se zgodilo, če bi kombiju odpovedale zavore prav na tirih. Več kot sto krajanov nas uporablja to cesto, presekano z železnico, vsak dan. Poleg nas še več deset lastnikov kmetijskih zemljišč na naši strani železnice, ki prečkajo tire s traktorji." Zmago Vodopivec, krajan Saksida, je jezen tudi na vzdrževalce proge in obrežij reke Vipave, ki teče vzporedno s progo: "Preglednost je slaba. Na eni strani je zaradi zaraščenosti ob progi in vodi vidljivost res vprašljiva. Prva rešitev bi bil vsak svetlobni signal. Če območje nekaj sto metrov na eni strani železniškega prehoda ni pregledno, te vsaj svetlobni signal opozori, da se nekaj dogaja, da vlak prihaja. Pa še tega nismo vredni!"

Krajani že od leta 2004 v akciji - zaman
Susičeva je razočarana, saj dolgoletno bitko za varnost vasi za tiri bijejo zaman: "Že leta 2004 je na pobudo krajanov Saksida naša Krajevna skupnost Dornberk poslala novogoriški mestni občini pobudo, da ustrezne službe zavarujejo prehod. Leta 2006 je bila podpisana odločba, s katero sta se občina in prometno ministrstvo zavezala k zavarovanju z avtomatskimi zapornicami na Saksidu. Pa se je potem začel državni pingpong med cestarji in železničarji." Janez Krivec iz službe za odnose z javnostmi na Slovenskih železnicah je potrdil: "Na nivojskem prehodu ceste čez železniško progo med postajama Prvačina in Štanjel v Saksidu je leta 2006 opravila ogled republiška komisija za nivojske prehode. Komisija je ugotovila, da se prehod zavaruje šele po tem, ko bo ustrezno urejena cestna infrastruktura. Kdaj bo prehod zavarovan, je torej najprej odvisno od upravljavca cestne infrastrukture, ko bo ta ustrezno urejena, bo prehod mogoče zavarovati."

Občina piše, opozarja, toda – zaman
Župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon je nad odnosom države oziroma pristojnih za varnost na cestno-železniškem križanju razočaran - tako kot vsi krajani Saksida: "Kot vedno – zatika se pri denarju. Ko denarja ni, pride državi tisoč in en izgovor prav. Mi smo projektno dokumentacijo pripravili že pred več kot desetimi leti. Zdaj jo bo treba seveda aktualizirati. Tudi to bomo naredili, zagotovljenih imamo dovolj sredstev. Očitno pa jih država oziroma ministrstvo nima. Predvideli so širitev ceste pred prečkanjem železnice, kot bi šlo za avtocesto, ne pa za vaško pot prek tirov do naselja. Zaradi širitve oziroma spremembe poteka cest na območju križanja nastane težava odkupa zemljišč in začne se jara kača zavlačevanja. Mi smo skoraj vsako leto urgirali na državo, na ministrstvo – nazadnje pa leta 2010, ko smo skoraj obupali. Takrat smo Slovenskim železnicam znova posredovali vso tehnično dokumentacijo – skupaj s predlogom, da se sklene sporazum o sofinanciranju zaradi ureditve železniškega prehoda kot vzdrževalnih del v javno korist. Dogovarjanja se potem niso več nadaljevala. Država namreč prehoda Saksid nima med prioritetnimi predvidenimi posegi na železniških prehodih. Toda zdaj bomo bitko za Saksid začeli znova!"

Več kot pol prehodov nezavarovanih
Slovenske železnice upravljajo 1.207 kilometrov prog, na katerih je 756 nivojskih prehodov, od tega jih je 434 ali 58 odstotkov označenih le z Andrejevim križem! "Število nivojskih prehodov ceste čez železniško progo v Sloveniji se zmanjšuje. Leta 2000 jih je bilo 1.018, od tega kar 71 tistih z Andrejevim križem, lani je bilo vseh nivojskih prehodov 756, 58 odstotkov pa brez zapornic," je pojasnil Krivec. Ob tem je poudaril, da Slovenske železnice vsako leto pripravljajo več preventivnih akcij po vsej Sloveniji: "Z njimi udeležence v prometu opozarjamo na nevarno prečkanje proge in jih spodbujamo, da so še pozornejši na svojo varnost. Zato vztrajno ponavljamo in prosimo vse udeležence v prometu, da pri prečkanju proge spoštujejo prometne predpise ter prometne znake in signalizacijo. Hoditi ob progi ali neposredno ob njej, voziti mimo zapornic, ki se prav tedaj spuščajo, ali celo obvoziti polzapornice je izjemno nevarno in tudi strogo prepovedano."

Edina prava preventiva pa so z zapornicami zavarovani železniški prehodi. Kajti črna statistika nesreč je neizprosna: od 14 nesreč v letu 2015 na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo jih je bilo deset na tistih, ki so označeni le z Andrejevim križem.