Prva agora, kot so jo poimenovali, je bila v črnomaljski knjižnici, udeležilo se je je okrog 40 udeležencev različnih poklicev ter seveda dijaki in študentje, ki študirajo v Ljubljani in drugod. Javna razprava je potekala v slogu vodenega omizja, kjer so udeleženci sprožili pereče problematike, iskali mogoče rešitve zanje, hkrati pa opomnili na težave, o katerih se v Beli krajini in širše premalo govori.

Kot je na začetku povedal direktor Mladinskega centra BIT, Jure Matkovič, imajo dve vrsti vzrokov odhajanja: "Prvi vzrok je, da so nekateri mladi zelo aktivni in jim tukaj okolje ne omogoča izpolnitve vseh njihovih potreb. Po drugi strani pa nekateri mladi niti ne poskušajo tukaj iskati novih možnosti, ampak se takoj usmerijo navzven, npr. v Ljubljano, druge kraje ali kamor koli v tujino."
Maja Žunič Fabjančič, vodja regijskega centra NVO, je dodala, da bodo javne tribune v letošnjem in prihodnjem letu. Njihov cilj je predstaviti pereče teme v tem delu Slovenije.

"Želimo si, da se slišijo tako v lokalnem kot širšem okolju, saj samo komunikacija, povezovanje in iskanje rešitev so tisti, ki bodo dolgoročno kaj spremenili. Želimo si, da te težave sliši čim več ljudi in da jih tudi čim več sodeluje pri aktivnem iskanju rešitev. Predstavniki gospodarstva, župan, občinski svetniki, nevladne organizacije, javne institucije, mladi in vsi drugi naj bi s pomočjo takšnih tribun našli stičišča in naredili dolgoročno strategijo pozitivnih sprememb. Sami mladi ne morejo rešiti določenih težav, same nevladne organizacije tudi ne, tudi sami javni zavodi in občine ne; vsi skupaj pa lahko prispevamo marsikaj."

Mehke vsebine so ‒ infrastrukture ni
V debati je aktivno sodeloval tudi Andrej Kavšek, črnomaljski župan, ki je sam opozoril na izredno žgočo težavo v Beli krajini ‒ ceste: "Infrastrukturno smo dobesedno podhranjeni. Imamo 250 kilometrov občinskih cest, ki so v nemogočem stanju. Kdaj bomo to popravili? Potrebovali bi okrog 50 milijonov evrov. Velika vas in štiri vasi okrog nimajo kanalizacije, vse se steka v naš centralni vodni vir. Bo pa zdaj realiziran en projekt: nov stanovanjski blok s 47 stanovanji, kjer bo 30 stanovanj kupil Stanovanjski sklad Republike Slovenije." Na vprašanje, kako je občina uspešna pri črpanju evropskih sredstev, je opozoril na dejstvo, da je v zadnjem času problem pri evropskih projektih, da so na voljo le še t. i. "mehke vsebine", razni izobraževalni produkti, pohodniške poti in podobno; velike zgodbe, veliki projekti, kot so ceste, kanalizacija, internet, pa ostajajo nerešljivi. "Občina tako velikih vsot denarja nima, razpisov ni, Evropa pa, kot rečeno, v novih perspektivah financira mehke vsebine, ki so sicer dobrodošle, a če ni ceste, če ni železnice, širokopasovnega interneta, vlakov in drugega javnega prevoza, če ni kanalizacije, tudi te mehke vsebine ne pripomorejo k resnični kakovosti življenja. Zadnjič v Bruslju me sploh niso razumeli, ko sem jim razlagal, da imamo vasi, kjer sploh ni vode. Tukaj si bo treba priznati, da nismo infrastrukturno na nivoju," je še dodal.

Bom po študiju dobil službo?
Dijaki in študentje so najprej omenili problematiko služb. Izidor Švajger, študent magistrskega programa metalurgije in materialov, je povedal: "Mislim, da se da vse, a ne samo v sklopu debat in konstantnega govorjenja o tem, ampak je treba to tudi realizirati. Podjetja tukaj so sicer močna, a se včasih mačehovsko obnašajo do nas mladih."

Študent prostorskega načrtovanja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Klemen Beličič je nadaljeval to misel: "Meni se je vedno znova lepo vračati v Belo krajino, imam pa tudi priložnost za delo v Ljubljani, v Črnomlju ali morda v Novem mestu. Kliče me srce, da bi se vrnil, imam to zavest, a iskreno povedano, ni nujno, da bom to storil. Če bodo kje boljše razmere, bom tam seveda ostal. Trenutno jih pa tukaj ne vidim."

Gimnazijec iz Črnomlja Aleksander Vukovič je dejal: "To, kar si jaz želim, tukaj ni na voljo ‒ želim pa se podati v navtične vode in mednarodne odnose. Opažam tudi, da so mladi, moji sovrstniki, premalo ozaveščeni o temah navzven. Moral bi biti bolj pester šolski program, na primer izbirni predmeti, ki bi ponujali širši krog znanja. Preveč je vse enolično in zastarelo."

Kaj bi bilo treba urediti, da bi se mladi po študiju vrnili v Belo krajino?
Mladi so na prvem mestu omenili zagotovljeno službo, stanovanja, pogoje za spodbudno delovno okolje, možnost kariernega napredovanja, pestro družabno življenje, urejeno prometno povezavo in urnik javnih prevozov, urejene naravne površine, igrala, športne površine, vrtce, šole, zdravstvene domove, večjo komunikacijo med mladimi in starejšimi na ustreznih vodilnih mestih, večjo aktivnost mladih, aktivnejšo vzgojo otrok, da se usmerjajo v samostojnost in ne pasivnost. Ena izmed bolj perečih problematik je tudi širokopasovni internet, ki je trenutno le v Semiču.

Če si Belokranjec, si tiho ...
Dolgoletna novinarka iz Bele krajine, ki dobro pozna problematiko, Verica Marušič, je poudarila, da je pomembna rešitev dejansko v preobrazbi osebnosti Belokranjcev, ki bi morali biti osebnostno aktivnejši, trmasti in ponosni na svoje rodne korenine: "Veste, to za sabo potegne marsikaj. Če si tiho, se nihče ne ukvarja s tabo, in tako potem vse ostane, kot je. Manjka akcije, preveč se govori, pa nič ne naredi. Verjamem, da se dolgoročno da vse, le če pravi ljudje stopijo skupaj. O železnici si niti govoriti ne upam, kdaj bomo prišli na vrsto. Bilo je izvedeno nekaj evropskih projektov, ki so bili odlični, a kaj ko se ne nadaljujejo. Te pohodniške poti, denimo, ki so se izvedle s pomočjo evropskih projektov, so zdaj zarasle, kar je zelo škoda. Treba je stvari nadaljevati in jih postopoma nadgrajevati."

Med udeleženci prve javne tribune so bili čnomaljski župan Andrej Kavšek, nekaj občinskih svetnikov in zaposlenih na občinskih upravah vseh treh belokranjskih občin (Metlika, Semič, Črnomelj), predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj Stanislav Malerič, komandir PP Črnomelj Boris Korasa, direktorica KC Semič Irena Plut, direktorica Zavoda Metlika Marjetka Pezdirc, direktorica ZD Črnomelj Eva Čemas, ravnateljica Srednje šole Črnomelj Elizabeta Prus, skavti, študentje in dijaki, predstavniki mladinskih organizacij, kot sta Klub belokranjskih študentov in MC Bit, predstavniki društev itd.