S tem se lahko začnejo pogajanja z največjim upnikom NKBM-om, je pojasnil mariborski župan Andrej Fištravec in dodal. "To pomeni, da zdaj NKBM dobi program prestrukturiranja in se mora do 15. julija opredeliti do njega. V tem času pa bodo potekala pogajanja o prestrukturiranju," je v izjavi za medije po večurni skupni seji sveta zavoda in sveta ustanoviteljic v Mariboru še povedal Fištravec.

Vsebine samega programa sicer ni želel razkriti: "Program prestrukturiranja je dokument, ki še ni javen, ker ga mora sprejeti še banka."

Župani okoliških občin k programu niso dali soglasja, a se pogajanja z NKBM-om kljub temu lahko začnejo, je pojasnil direktor mariborske občinske uprave Marko Žula in pojasnil še: "Program prestrukturiranja zajema vrsto ukrepov in le eden izmed njih predvideva soglasje sveta ustanoviteljic." Ta del, ki ga okoliški župani niso potrdili, pa bodo med pogajanji na novo oblikovali.

Novo zadolževanje Marifarma?
Program prestrukturiranja po neuradnih informacijah predvideva novo zadolževanje Marifarma oziroma zastavitev delnic v lasti Mariborskih lekarn za nov kredit, a na mariborski občini o tem ne želijo govoriti. "Svet zavoda danes ni sprejel nikakršne konkretne odločitve, da bi se Mariborske lekarne dodatno zadolževale," je poudaril Žula.

Predlog novega zadolževanja je po besedah župana Občine Duplek Mitje Horvata ravno tista točka, zaradi katere okoliški župani niso podprli programa prestrukturiranja Marifarma, saj pomeni "le podaljševanje agonije in še večjo izgubo v primeru stečaja naslednje leto". Po njegovih ocenah mora vodstvo Marifarma poskušati z banko najti ugodnejše načine prestrukturiranja. "Upam, da bomo v prihodnje imeli še kak predlog na mizi, ki bo manj izpostavljal Mariborske lekarne in s tem tudi finančna sredstva ustanoviteljic."

Reševanje Marifarma "le podaljševanje agonije"
Župan občine Rače-Fram Branko Ledinek pa je medtem prepričan, da Marifarma ni več mogoče rešiti. "Rešujemo nekoga, ki že vseh pet let ustvarja izgubo. Do zdaj je podjetje Marifarm ustvarilo že za okoli 17 ali 18 milijonov evrov," je povedal. "Podpirati nekoga, ki mestu dela veliko izgubo, se mi zdi metanje denarja v brezno in je nekorektno do drugih, ki nudijo mestu dobre storitve in so za to celo manj plačani."

"Naše mnenje oziroma mnenje ustanoviteljev je, da bi banka morala sodelovati bolj aktivno, ne le kot banka, ki daje kredit, ampak kot partner, ki bi lahko 1,3 milijona evrov dokapitaliziral in s tem omogočil likvidnostna sredstva, da se ta poslovni načrt, ki ga je predstavila uprava, izpelje in da v naslednjem letu lahko mogoče najdemo strateškega partnerja, ki bi lahko rešil Marifarm," je še povedal Horvat, ki prav tako meni, da je bila ustanovitev Marifarma, ki je pri NKBM-u zadolžen za 28 milijonov evrov, zgrešena investicija.

Delavcem Marifarma sicer že več mesecev z zamudo izplačujejo plače, zaradi česar so ti že napovedovali tudi stavko.