Negativno mnenje je Računsko sodišče izreklo organizatorju Fištravčeve volilne kampanje Darku Berliču zaradi tega, ker na posebnem računu ni zbral denarja za plačilo vseh nastalih stroškov volilne kampanje. Tako ni zbral 15.580 evrov za neplačani tisk plakatov in najem oglasnih površin, okoli 100 evrov, ki mu jih je nakazalo eno izmed podjetij, pa ni nakazal v humanitarne namene.

Glede pravilnosti poročanja je Računsko sodišče Berliču izreklo mnenje s pridržkom. Sodišče je zmotilo, da med zbranim denarjem ni prikazal prispevka fizične osebe za prevzeto obveznost plačila stroška volilne kampanje v znesku 400 evrov in da je dvakrat izkazal znesek obresti. Problematično je tudi to, da je prikazal 2.535 evrov stroškov, ki pa ne sodijo med stroške volilne kampanje.

Računsko sodišče sicer ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila, ker je Berlič že med revizijo izvedel ustrezna popravljalna ukrepa. Tako je spornih 100 evrov nakazal Društvu za zdravo življenje Nova pot Radenci.

Nova zakonodaja, manj donacij ...
Na očitke se je odzval organizator kampanje Berlič, ki napake pripisuje hitrim odločitvam in spremenjenim okoliščinam. Spomnil je, da so volitve prvič potekale po novi zakonodaji, ki je bila spremenjena malce pred oktobrskimi volitvami. "Nova zakonodaja je še bolj otežila financiranje kampanje neodvisnim listam in na prefinjen način omogočila prednost političnim strankam z dolgoletnimi izkušnjami in razvejanim sistemom služb in sodelavcev," je dodal.

Po njegovih ocenah so bili sami preveč dosledni in so prijavili v stroške volilne kampanje tudi nekatera volilna opravila, ki po zakonu ne sodijo v stroške volilne kampanje.

Iz revizijskega poročila je razvidno, da je Berlič v poročilu o financiranju volilne kampanje navedel, da je zbral 15.968 evrov. Ravno toliko denarja so tudi porabili, neplačane obveznosti pa znašajo še 15.635 evrov. Po besedah Berliča je glavna težava v tem, da jim teh sredstev ni uspelo zbrati: "Nismo prejeli toliko donacij, kot nam jih je bilo obljubljenih. Posamezniki so se šele pozneje zavedli, da ne smejo donirati kot podjetja, temveč le kot fizične osebe."

Kako bodo dolg poravnali? "V razmerju do upnikov sem dolg prevzel nase, dejansko pa sem se dogovoril s potencialnimi donatorji, ki so obljubili donacije, da zadevo pokrijemo do konca tega leta. Za zdaj kaže dobro," je optimističen Berlič. Dolg je trenutno po njegovih besedah prepolovljen, kar pomeni, da potrebujejo še okoli 7.500 evrov.

"Politične stranke lahko za volilne kampanje preprosto najemajo posojila. Mi te možnosti nismo imeli. Dejstvo je tudi, da se je Računsko sodišče izmed vseh županskih kandidatov odločilo revidirati le našo volilno kampanjo, in ne tudi kampanj vseh drugih kandidatov, tako so volivci ostali brez priložnosti primerjati transparentnost poročanja preostalih kandidatov in realne vrednosti porabljenih sredstev," je kritičen Berlič.

Fištravec: To je bila edina revizija
Na poročilo Računskega sodišča se je odzval tudi župan Andrej Fištravec, ki se je obregnil ob dejstvo, da je bila to edina revizija, ki je bila opravljena med vsemi 17 kandidati za župana v Mariboru, edini revidiranec v postopku Računskega sodišča pa je bil vodja volilne kampanje Darko Berlič. "Pa ne samo to, po mojih informacijah sem edini izmed 811 županskih kandidatov v celotni Sloveniji, katerega volilno kampanjo se je odločilo revidirati Računsko sodišče," je zapisal v sporočilu.

"Dejstvo, da je po zaprtju volilnega računa ostal določen dolg, ki je bil pravilno naveden, demantira vse tiste, ki so tekom kampanje trdili, da je ta razkošna, bogata in financirana iz javnih sredstev," je zapisal Fištravec in dodal, da je dolg 15.600 evrov vodja volilne kampanje prevzel nase, poravnati pa ga namerava do konca leta. Berlič je po njegovih besedah posamezne napake, ki jih je navedlo Računsko sodišče, že med postopkom odpravil, sodišče pa ni zahtevalo odzivnega poročila.

Zapisal je še, da se strinja z Berličevim stališčem, da je zakon o volilni in referendumski kampanji pisan predvsem v korist parlamentarnih strank, ki ga tudi na koncu sprejemajo. Glede na določila zakona pa se je po njegovem mnenju treba vprašati, zakaj ne opredeljuje in zajema tudi poročanja o financiranju volilnih opravil. S takšno ureditvijo se samo povečuje dejanska vsota sredstev, ki se lahko glede na zakon porabijo za volilne kampanje v popolnoma nedoločljivo skupno vsoto z vsemi mogočimi tveganji.

TI Slovenia: Potrebujemo več nadzora
Na nujnost večjega nadzora lokalnih volitev opozarjajo tudi v društvu Transparency International Slovenia, kjer so sume nepravilnosti prijavljali že med samo kampanjo. Vodja projekta Transparentnost lokalnih volitev v srednji in vzhodni Evropi Živa Gobbo obžaluje, da v poročilo ni zajet brezplačnik Toti Maribor, ki so ga prebivalci Maribora dobili tik pred uradnim začetkom volilne kampanje. "Strateška odločitev o časovni umestitvi promocijskega brezplačnika tik pred začetkom volilne kampanje je pokazala na iznajdljivost kandidatov pri zaobhajanju veljavne zakonodaje," je povedala.

Ob tem so v društvu izpostavili, da je področje lokalne samouprave izpostavljeno visokim korupcijskim tveganjem. "Ob nadzoru na terenu v letu 2014 smo v petih občinah zaznali ter prijavili več kot 100 sumov nepravilnosti. Zato menimo, da bi Računsko sodišče, kljub pomanjkanju človeških in finančnih virov, moralo izvesti več kot zgolj eno revizijo nepravilnosti financiranja lokalne volilne kampanje."