Na Krasu se je že začela žetev sivke. Foto: Goran Rovan
Na Krasu se je že začela žetev sivke. Foto: Goran Rovan
false
Suzana Bele Požar se za zdaj s sivko ukvarja v svojem prostem času. Foto: Goran Rovan
false
Iz sivke je mogoče izdelati marsikaj. Foto: Goran Rovan
false
Na ožjem območju Krasa naj bi bilo s sivko zasejanih okoli sedem hektarjev površin. Foto: Goran Rovan

Suzana Bele Požar in Igor Požar imata na svoji njivi in okrog hiše v kraški vasici Brje pri Koprivi le nekaj grmov sivke, saj je za zdaj ne gojita zaradi zaslužka, ampak iz ljubezni in ker sta si s tem polepšala svoj dom. Večino izdelkov za zdaj poklonita prijateljem in znancem, le nekaj tudi prodata.

Ker sta sama tudi člana CCS - Caravaning Cluba Slovenije, čeprav še nimata svojega avtodoma, sta letos na žetev sivke povabila tudi nekaj članov CCS-a. Ti so se z veseljem odzvali in se po večini prvič srečali s tem opravilom. Resda so le redki želi s srpom, večina je uporabljala kar škarje za živo mejo in drevje, jim je šlo kar dobro od rok in so žetev zgledno opravili.

Seveda so sivkine cvetove sproti destilirali in tako pridobili iz njih eterično olje in hidrolat. Tega uporabljajo za izdelavo različnih izdelkov iz sivke. Suzana iz njih izdeluje različna mila, olja, kreme, mast za ustnice, čaje in še marsikaj. Predvsem udeleženke žetve so se tudi same lahko seznanile s postopkom kuhanja mila, ki mora zoreti nekaj tednov. Zato so sveže narejeno sivkino milo, ki so ga izdelale, tudi odnesle domov. Suzana, ki jih je podučila o številnih koristnih lastnostih te rastline, jim je predstavila tudi izdelovanje venčkov, butaric in šopkov iz sivke. Tem so dodale tudi druge cvetlice, ki so jih nabrale na cvetočih kraških gmajnah.

Sivka, ki je zagotovo ena izmed najbolj uveljavljenih dišavnic v svetu aromaterapije, se vse bolj goji tudi pri nas. Po nekaterih grobih ocenah je samo na slovenskem Krasu kar nekaj ljudi, ki gojijo to rastlino omamnega in prepoznavnega vonja, ki ima tudi veliko zdravilnih učinkov. Na ožjem območju Krasa naj bi bilo s sivko zasejanih okoli sedem hektarjev površin, na katerih je že več kot 20.000 sadik sivke. Kraševci so se tudi organizirali in ustanovili svoje Društvo gojiteljev dišavnic na Krasu, ki naj bi skrbelo predvsem za selekcijo sadilnega materiala, za razvoj predelovalnih kapacitet (destilacija z vodno paro), za geografsko zaščito proizvodov in pa za promocijo te dejavnosti v turistične namene, kot so zapisali na svoji spletni strani. Pripravljajo pa tudi festivale sivke in druge prireditve, ki naj bi združile proizvajalce in predelovalce cvetja in eteričnega olja.

Pa še nekaj o koristnosti te rastline, kot so jih zapisali na Wikipediji. "Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Najbogatejše s sivkinim oljem je cvetje, tik preden se odpre. Zdravilne snovi in učinkovine so eterično olje, smola, čreslovine, grenčina in druge. Sivka deluje proti krčem, je rahlo dražljiva in poživljajoča. Uporabljamo jo pri napenjanju, migreni, omotici … notranje kot čaj, zunanje pa za vtiranje. Tudi Kneipp jo je predpisoval svojim pacientom. Sivka na počutje deluje pomirjajoče in dobrodejno. Sivkino olje močno mrtviči klice, zato ga uporabljamo pri prebavnih motnjah. Sivko uporabljamo tudi za okras - pogosti so šopki suhega cvetja, uporabljamo jih tudi v potpurijih. Posušene cvetove zaradi njihovega vonja dajemo v garderobne omare, kjer odganjajo molje. Gospodarski pomen sivke predstavlja predvsem sivkino olje, ki ga uporabljamo kot antiseptik in za aromaterapijo."

Goran Rovan, TV Slovenija