Kot je bilo opaziti z oddaljenosti približno dveh kilometrov zračne linije od mesta dezaktivacije bombe, sta se ob tem v presledku desetih minut sprožili dve manjši eksploziji. Druga je bila nekoliko glasnejša kot prva, ob njej se je z vrha hriba tudi začel viti dim.

Kmalu zatem so pred novinarje stopili strokovnjaki in povedali, da je operacija uspela in da je odleglo tako njim kot tamkajšnjim prebivalcem, je poročal novinar Radia Slovenija Danijel Poslek. Uničenje so izvedli povsem v skladu z napovedanim načrtom, posledic v okolju praktično ni.
Bombo so najprej obdali z zaščitnim ovojem, nato pa s posebnim žičniškim sistemom preselili z dvorišča stanovanjske hiše najditelja v 30 metrov oddaljeno jamo, kjer so na daljavo ločili zadek s kemičnim vžigalnim mehanizmom od preostanka bombe. To so storili s prvo eksplozijo. Pri drugi, nekoliko glasnejši eksploziji, so zažgali t. i. buster (booster), kot mu pravijo v strokovnem žargonu.
Pri tem ni bila uničena celotna bomba. Nedotaknjeni del so odpeljali v skladišče, kjer ga bodo nadzorovano uničili, je poročal Radio Slovenija.
Konec evakuacije
Strokovnjaki so bombo dezaktivirali po tem, ko so se umaknili vsi prebivalci območja v oddaljenosti enega kilometra od mesta bombe, kar zajema 120 hiš s 400 prebivalci v kraju Vurberk in 30 hiš s 65 stanovalci v Krčevini. Ker je čas dopustov, je moralo po ocenah občinskih oblasti domove zapustiti dejansko nekaj več kot sto ljudi.
Za evakuirane so pripravili mesto v občinskih prostorih na Zgornji Koreni in Grajeni, a se jih je tja dejansko zateklo le nekaj deset. Večina je odšla k sorodnikom ali kam drugam, nekateri pa so tudi z oddaljenosti spremljali dogajanje ob gradu.
Po uspešno izvedeni operaciji se življenje na Vurberku vrača v običajne tirnice.

Domačin bombo prepeljal na dvorišče svoje hiše
Domačin je 250 kilogramov težko ameriško letalsko bombo iz druge svetovne vojne našel v sredo, nato pa jo je prepeljal na dvorišče svoje hiše v bližini in šele zatem obvestil policijo.

"Ker je bila bomba prepeljana z mesta, kamor je bila v času bombardiranja odvržena, in je bilo nato z njo postopano na način, kot se s takšnimi sredstvi ne dela, je v njej lahko prišlo do sprememb, ki imajo lahko za posledico tudi nekontrolirano eksplozijo," je pojasnil predstavnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) Igor Boh. Dodatno je zadevo oteževalo dejstvo, da gre za prvi primer najdbe takšne vrste bombe v Sloveniji. Imela je namreč kemični vžigalni mehanizem in v podobnih primerih, ki so jim bili priča v tujini, so se že zgodile nesreče oziroma poškodbe strokovnjakov, ki so delali pri tem.

Zavezniki sesuli grad
Zgodovinar Aleš Jambrek v svojem članku Okoliščine napada na grad Vurberk februarja 1945 piše, da se je napad na grad - v katerem je bila odvržena bomba, ki so jo uničili - zgodil 23. februarja 1945, izvedlo pa ga je osem letal 16. eskadrilje južnoafriških zračnih sil. Misleč, da se na gradu skriva sedež 31. SS divizije, je bilo na grad odvrženih osem bomb, ki so uničile dve tretjini poslopja. Letala so bila oborožena tudi s 27 kg visoko eksplozivnih raket zrak–zemlja, topovi, bombami in mitraljezi. Kompleks je utrpel 34 neposrednih zadetkov raket, letala pa so grad obstreljevala tudi s topovi in mitraljezi. Poleg tega so odvrgli še dve 225 kg težki bombi, ki pa sta zgrešili cilj in ena je očitno preživela odvrženje.