Občina še v tem mesecu računa na uporabno dovoljenje. Objekt se je leto za tem, ko so odprli vrtec, znašel pod drobnogledom novomeškega gradbenega inšpektorja, ki je izdal odločbo o odstranitvi. Hočevar si je na vse mogoče načine prizadeval, da bi romski otroci imeli svoj vrtec v naselju, saj je bil dobro obiskan in je zaživel na željo romskih staršev.
Darinka Trdina, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Trebnje, je dejala, da je zdaj vse usklajeno z občinskimi prostorskimi načrti. Ali ima torej zgodba srečen konec? "Zame se bo srečno končala, ko bo vseh 17 vpisanih otrok vrtec tudi obiskovalo. Še srečnejši konec bo zame takrat, ko bodo starši v vrtec vpisovali tudi mlajše otroke in jih k vpisu ne bo treba priganjati ter bomo imeli na parceli, predvideni v prostorskem načrtu, postavljen objekt romskega centra," meni Trdinova.
Vzgojiteljica Helena Krnc je na prvi šolski dan pohvalila otroke, stare od tri do šest let, med katerimi je večina triletnikov. "Starši so zjutraj zaskrbljeni, pravijo nam, naj pazimo nanje. Samo z enim, manj kot tri leta starim dečkom, je ostal oče, preostali so sami, tako da sva s kolegico veseli, da nama starši zaupajo," ugotavlja Krnčeva. Otroci so vzgojiteljici dobro sprejeli, k čemur prispeva tudi to, da ju poznajo z delavnic. "V šolskem letu bova izvajali zastavljeni program. Otroke bova poskušali naučiti čim več stvari, med drugim slovenskega jezika, ker jim želiva omogočiti čim boljši in čim prijetnejši vstop v osnovno šolo," poudarja.
"Močno smo se trudili, da se je vrtec ponovno odprl in da smo pridobili gradbeno dovoljenje. V vrtec bodo otroci radi prihajali, saj je postavljen v njihovem naselju. Zdaj bi bilo treba dobiti še eno romsko pomočnico, da bo v pomoč otrokom, ki slabše razumejo slovenski jezik," pa je ob našem obisku ponosno pripomnil Hočevar.

Bogdan Miklič, Radio Slovenija