Pred prvo svetovno vojno so se člani Delavskega kulturnega društva Svoboda iz Kamnika, med katerimi jih je bilo največ zaposlenih v Titanu, odločili, da bodo po zgledih iz tujine tudi sami začeli pripravljati prvomajska srečanja v počastitev delavskega praznika.

Za prvo srečanje so si izbrali Kamniško Bistrico, ki je bila takrat še sorazmerno oddaljena od oči nepovabljenih. Na srečanje so povabili svoje družinske člane in somišljenike iz drugih kamniških podjetij. Srečanje je takoj postalo tradicionalno, vendar je druga svetovna vojna preprečila, da bi se po letu 1940 še družili ob delavskem prazniku.

Srečanja so obudili po 2. svetovni vojni, leta 1948. Ker so jih pripravljali v duhu takratne socialistične ureditve, so bila zelo množična. Prav na današnji dan, pred 40 leti, je na srečanje v Kamniško Bistrico prišel celo takratni predsednik Jugoslavije maršal Josip Broz - Tito. Po osamosvojitvi Slovenije je udeležba na prireditvi upadla, vendar zdaj tja še vedno prihaja po veš sto udeležencev.

Za kulturni program na prireditvi ves čas skrbi DKD Svoboda, člani društvenega pevskega zbora vedno zapojejo po več domoljubnih in delavskih pesmi, na prireditvi pa je vedno tudi godba na pihala iz Kamnika, ki v Bistrici konča svoje prvomajsko jutranje romanje po kamniških naseljih, kjer od zgodnjih jutranjih ur igrajo budnice.

Na odru srečanja se je izmenjala vrsta vidnih govornikov, predstavnikov strankarskega in državnega vodstva, letos pa sta spregovorila kamniški župan Marjan Šarec in predstavnik DKD-ja Solidarnost Janez Maleš. Župan se je dotaknil perečih vprašanj v povezavi s položajem delavcev. Dejal je, da se sprašujemo, ali je v takšnih razmerah sploh smiselno še praznovati praznik dela. Nato pa je poudaril, da je praznovanje še smiselno, saj se moramo povezovati zaradi nezadovoljstva z delom nekaterih vodilnih politikov in gospodarstvenikov, ki so državo in podjetja pripeljali v stečaje in bankrote, uničili delovna mesta ter dostojanstvo številnih družin.

Tudi Janez Maleš je spomnil, da so se morali delavci nekoč boriti za delavske pravice, krajši delavnik, socialne pravice itn., zdaj pa se morajo boriti za svojo osnovno pravico, ki jim jo zagotavlja ustavo, to je za pravico do dela.

Tudi med drugimi udeleženci srečanja je prevladovala nostalgija za nekdanjimi časi, ko je bilo delo vrednota in so bile socialne pravice državljanov zagotovljene. Poudarjali so, da prvi maj spet vse bolj pridobiva svoj nekdanji pomen, da se bodo delavci spet morali odločneje potegniti za svoje pravice.

Vsekakor pa je bilo današnje zborovanje tudi prijetno druženje z nekdanjimi prijatelji in priložnost za obujanje spominov.