Potem ko je Arso pretekli teden objavil vlogo Geoenerga, da bi vnovič izvedli restimulacijo plinskih vrtin, je lendavski občinski svetnik in predstavnik civilne iniciative Mihale Kasaš napovedal upor civilne iniciative in okoljevarstvenikov, vendar samo, če bodo imeli podporo v občinskem svetu.

"Če ne bom imel podpore večine v občinskem svetu, se sam nikakor in pod nobenim drugim pogojem ne bom angažiral za poskus preprečitve. Če tudi vi menite, da bi bilo bolje, da se tako ravnanje ne nadaljuje, mi, prosim, to sporočite s povratnim sporočilom," je Kasaš sporočil vsem svetnikom.

Kot je tokrat povedal Kasaš, ga je podprl le Ivan Koncut, od drugih svetnikov pa ni dobil odgovorov.

Geoenergo: Vrtini obratujeta
Iz Geoenerga so ob tem sporočili, da na Petišovskem polju ne izvajajo nikakršnih postopkov, povezanih s hidravlično stimulacijo, in da sta bili vrtini Pg-10 in Pg-11A hidravlično stimulirani že leta 2011.

"Glede na to, da sta od njune gradnje do začetka proizvodnje vrtini mirovali šest let, smo vedeli, da obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti potrebna vnovična hidravlična stimulacija, kar smo javnosti tudi sporočili," pravijo na Geoenergu in dodajajo, da vrtini obratujeta in da je naravna zakonitost, da količina plina v njiju pada.

"Zaradi izkušenj z dolgimi postopki za pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj smo iz previdnosti na Arso že lani oddali obrazec za začetek predhodnega postopka, čeprav takrat še nismo zagotovo vedeli, ali bo hidravlična stimulacija potrebna. O vseh aktivnostih bomo tudi v prihodnje javnost redno obveščali," za STA še pojasnjuje Geoenergo.

Na vprašanje, zakaj so še novembra lani predstavniki Geoenerga na novinarski konferenci trdili, da ni znano, kdaj bo potrebna nova aktivacija delujočih plinskih vrtin s hidravličnim lomljenjem, čeprav so vlogo zanj oddali že pol leta pred tem, v družbi neposredno ne odgovarjajo.

Lomljenje tokrat v večjem obsegu
Vlogo je Geoenergo oddal maja lani in jo dopolnjeval, nazadnje marca letos. Postopek hidravlične stimulacije naj bi tokrat izvedli v nekoliko večjem obsegu kot leta 2011. Za pripravo raztopine naj bi potrebovali 10.000 kubičnih metrov vode, vbrizgavanje pa izvedli na globini 2.700 oziroma 3.500 metrov. V tekočini bodo tudi zrnca različnega peska, keramike in aluminijevega oksida, zmes pa bodo potiskali v vrtino s tlakom z veliko energije, približno od 600 do 900 barov, torej s skoraj tisočkratnikom zračnega tlaka, piše v vlogi.

Od novembra 2017 Geoenergo, ki je v polovični lasti državne Nafte Lendava in Petrola, kot partner pa pri projektu sodeluje angleška družba Ascent Resources, prodaja pridobljeni neočiščeni plin iz omenjenih dveh plinskih vrtin hrvaški naftni družbi Ina. Dnevno naj bi načrpali 60.000 kubičnih metrov.