Trenutno se v Trnovskem gozdu izvajajo dela na kar 23 sečiščih. Izjemno povečanje sečnje, velikost območij delovišč in stanje v naravi po sečnji so zmotili domačine na Trnovsko-Banjški planoti, ki so ustanovili civilno iniciativo in na državo naslovili zahtevo po drugačnem gospodarjenju z gozdovi.

Območja sečnje so si danes predstavniki civilne iniciative ogledali z novogoriškim županom Klemnom Miklavičem, predstavniki Slovenskih državnih gozdov, Zavoda za gozdove Slovenije ter Gozdarskega inštituta Slovenije, poslancema Eleno Zavadav Ušaj in Matjažem Nemcem, državnim sekretarjem na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Antonom Harejem in ajdovskim županom Tadejem Beočaninom.

Sečnja in spravilo lesa v državnih gozdovih v Trnovskem gozdu se izvajata skladno z zakonodajo na podlagi odločb Zavoda za gozdove Slovenije, ki temeljijo na veljavnih gozdnogospodarskih načrtih za to območje, so po srečanju sporočili iz družbe Slovenski državni gozdovi. S povečanim obsegom sečnje se rešujejo zaostanki pri realizaciji gozdnogospodarskih načrtov iz let pred tem, so dodali.

Novogoriški župan: Pomanjkljivosti delno že odpravljene

Zavod za gozdove skupaj z gozdarsko inšpekcijo opravlja reden nadzor sečišč. Doslej so pri sedmih še nekončanih sečiščih ugotovili kršenje predpisov, pomanjkljivosti pa so bile delno že odpravljene, deloma pa realizacijo ukrepov v zadnjih mesecih ovirajo neugodne vremenske razmere, so sporočili iz kabineta novogoriškega župana.

V zadnjih letih je bila zaradi nekaj velikih ujm v širšem zaledju, v idrijskih gozdovih, na Postojnskem in Kočevskem, dinamika sečnje v Trnovskem gozdu precej porušena. Od leta 2014 do leta 2018 se redne sečnje skorajda niso izvajale, pač pa samo nujna sanitarna sečnja, ki je potekala v manjšem obsegu, je pojasnil vodja tolminske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog.

"Inšpekcijski pregledi se vrstijo glede na čas izteka odločb Zavoda za gozdove, tako da naš gozdarski inšpektor, ki je tudi danes na delu v Trnovskem gozdu, pregleduje tako sanitarne kot tudi redne sečnje. Nadzor se bo izvajal vse do konca sečnje, tako v spomladanskem času kot tudi v jesensko-zimskem obdobju," je povedala glavna inšpektorica Saša Dragar Milanovič.

Preden bo Zavod za gozdove od Slovenskih državnih gozdov prevzel delovišča, bodo izvajalci morali odpeljati vse gozdne lesne sortimente iz gozda, zagotoviti ustrezen gozdni red ter sanirati poškodbe na gozdnih prometnicah in na gozdnem mladju, ki so nastale pri sečnji. Plačilo izvajalcem bodo izvedli šele po prevzemu delovišča, torej po odpravi vseh morebitnih pomanjkljivosti.

Sečnja še do konca meseca

Sečišča bodo končana še pred začetkom vegetacijske dobe, najpozneje do 1. maja, s čimer se bodo preprečile večje poškodbe na mladju po olistanju. V letošnjem letu bodo sečnjo in nego v Trnovskem gozdu izvedli na 75,2 hektara, prihodnje leto pa predvidoma na 85,25 hektara gozdov, so povedali v družbi Slovenski državni gozdovi.

Ob koncu današnjih ogledov je novogoriški župan povedal: "Izkazalo se je, da gre predvsem za potrebo po boljšem informiranju, po vključevanju civilne družbe in po obveščanju o posegih, ki se dogajajo v naših gozdovih. Hkrati pa to, kar smo videli, nekako nakazuje, da je treba okrepiti državni nadzor nad upravljanjem z gozdovi. Starejši gozdarji nas opozarjajo, da se je včasih, ko je bilo več revirnih gozdarjev, bolje gospodarilo z gozdovi in tudi dosledneje opažalo težave, ki jih je bilo treba odpraviti."

Domačine iz civilne iniciative je na današnjem ogledu zanimalo tudi to, kdo kupuje slovenski les. Pristojni so pojasnili, da so kupci gozdno-lesnih sortimentov iz tamkajšnjih državnih gozdov domača lesnopredelovalna podjetja, med katerimi so tudi vsi večji severnoprimorski predelovalci. Večino sortimentov Slovenski državni gozdovi prodajo na podlagi dolgoročnih prodajnih pogodb, pri katerih je eden od ključnih pogojev lastna predelava.