Nezadovoljni so tudi domačini, ki pravijo, da so upoštevali zgolj in izključno le strokovnjake gozdarske stroke.

Kraševci najtežje čakajo na sanacijo pogorišča. "Načrt je bil izdelan zgolj s pogledom ene stroke, to je gozdarske," je povedala Nataša Kolenc, predstavnica krajevne skupnosti Temnica. Kras pa ni le gozd, obnovo bi morali zastaviti širše. "Če pogledate kateri koli razvojni dokument Krasa zadnjih dvajsetih let, nobeden od njih ne temelji zgolj na razvoju gozdarstva, ampak bazira na razvoju, ohranjanju, vključevanju vsega preostalega, kar na Krasu je. Govorimo o tradicionalnem kmetijstvu, govorimo o kulturni krajini," je še povedala Nataša Kolenc.

Domačine podpira tudi občina. "Želja je, da se kar nekaj zemljišč iz zaraščanja očisti, da postanejo spet kmetijska zemljišča, da so to pašniki, da so to travniki," je povedal Mauricij Humar, župan občine Miren – Kostanjevica.

Ne le ministrstvo za kmetijstvo oziroma gozdarje, v obnovo pogorelega Krasa bi morali vključiti tudi ministrstvo za okolje. To je sicer že septembra napovedalo izdelavo krajinske zasnove, vendar še vedno iščejo izvajalca.

"Če bo gozdarski načrt predvideval ukrepe vnaprej – neodvisno od tega, kar bo ugotovil krajinski načrt mogoče čez eno leto – je seveda vse zaman. Ker bo škoda v prostoru že narejena in ker je ne bo več mogoče popraviti," je povedala Nataša Kolenc.

Gozdarjem pa se mudi, se zavedajo na občini. "Ta sanacijski načrt je osnova za to, da bodo zagotovljena finančna sredstva iz državnega proračuna, brez katerega si mi ne moremo zamisliti te sanacije," je še povedal župan Humar.

"Predvideli smo 26 različnih drevesnih vrst, ki že obstajajo na tem območju," je povedal vodja enote Zavoda za gozdove Sežana Boštjan Košiček. Dve sadilni akciji so v osrčju pogorišča že izpeljali.