Humanitarno društvo KID je začelo delovati pred desetimi leti, v času, ko se je začela gospodarska kriza. Smrekarjeva se spominja, da so Primorci sprva zelo težko prosili za pomoč, zdaj so postali pogumnejši in se revščine ne sramujejo več. »Mi smo začeli leta 2008. Nekaj let je bilo res krutih, ko si videl pozimi otroke brez bundic, brez zimskih čeveljčkov. Zadnji dve leti tega ne opazimo več. Opazimo pa, da je še vedno revščina, vendar je prikrita. Ljudem zmanjkuje za položnice. Predvsem materam samohranilkam in brezposelnim.«

Na pomoč so priskočili tudi ljudem, ki so jih deložirali, in tujkam, poskrbeli so namreč za brezplačno učenje slovenskega jezika. Najbolj pa so ponosni na tiste otroke, ki so jim nudili učno pomoč, pove Smrekarjeva. »In prvi so že na fakultetah. Kar pomeni, da smo dali tem mladim ljudem neko spodbudo, da so izstopili iz teh ustaljenih vzorcev, češ da se ne da. Z vztrajnostjo in spodbudo se vse da, in ti otroci so nam danes hvaležni, mi pa smo ponosni nanje.«

Duša in motor društva nam je še povedala, da mlade družine najpogosteje potrkajo na njihova vrata pred začetkom šolskega leta, ko potrebujejo šolske potrebščine, in pred zimo, ko potrebujejo toplo obleko in obutev.