V današnji regionalni oddaji Po Sloveniji, ki bo na sporedu na prvem programu TVS ob 16.30, bomo z gosti osvetlili čezmejne migracije mladih. Predstavili bomo konkreten primer izseljevanja na Goriškem, kjer sosednja Furlanija - Julijska krajina – poleg možnosti prve zaposlitve - mlade vabi tudi z nepovratno subvencijo za prvo stanovanje. Koliko slovenskih državljanov in državljank dela prek meje - natančnega podatka ni. Ocena Zavoda za zdravstveno zavarovanje je, da jih kruh v sosednji Italiji služi osem tisoč. Še vedno pa je precej "dela na črno", številka je zagotovo vsaj dvakrat višja – toda uradna statistika je tukaj nemogoča …

Sosedje s subvencijo pomagajo do stanovanja
Robert Vidic je po končanem znanstvenem magisteriju pri nas – svojo poslovno in življenjsko pot našel pri sosedih. V Italiji je hitreje in ceneje prišel do stanovanja: "Cena kvadratnega metra stanovanja v Gorici bila 25 odstotkov nižja kot na novogoriški strani."

V Italiji je tudi davek ob nakupu prvega stanovanja le 4,5-odstoten, pri nas je še enkrat višji. Poleg tega dežela Furlanija - Julijska krajina zagotavlja še subvencijo. Robert Vidic: "Gre za nepovraten denar. Subvencija znaša okrog 25 tisoč evrov. Seveda gre tu za namenski denar zgolj za nakup prvega stanovanja. Z računi moraš dokazati, za kaj in kje si porabil to državno pomoč. Zdaj so sicer nekoliko poostrili merila za dodelitev subvencije, tako da moraš dve leti bivati v Furlaniji – Julijski krajini, šele potem dobiš pravico do uveljavljanja nepovratnega denarja. Ta čas si pač nekje v najemniškem stanovanju čez mejo, potem pa lažje prideš do svoje strehe nad glavo." Bolj elastične so tudi banke. Carmen Kocjančič z goriške podružnice Kmečke banke, kjer večina bančnih uslužbencev govori slovensko, pravi: "Slovenci lahko najamejo posojilo pri nas in kot jamstvo dajo hipoteko na nepremičnino, ki je v Italiji."

Dokumenti za selitev čez mejo v enem dnevu
Robert Vidic, ki že nekaj let živi v Gorici, pravi, da je selitev čez mejo enostavna: "Ko se preseliš čez mejo in imaš v Italiji stalno bivališče, ne izgubiš nobenih zdravstvenih pravic v Sloveniji, tudi kar zadeva plačevanja dohodnine, ostane vse enako." In stroški bivanja pri sosedih? "Sami stroški bivanja so v Gorici povsem primerljivi s tistimi na slovenski strani meje. Recimo plačevanje vode in odvoza odpadkov je ceneje kot v Sloveniji. Če si dovolj spreten pri iskanju dobaviteljev, so tudi stroški elektrike in plina lahko za 15 odstotkov nižji kot v Sloveniji.«

Kako na naši strani pomagati mladim do stanovanja
Na naši strani meje, na Goriškem, je pomanjkanje stanovanj res pereče, kar potrjuje tudi Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica: "V tem trenutku novih stanovanj nimamo. Iščemo pa možnosti in priložnosti tudi javno-zasebnega partnerstva. Predvsem pričakujem, da bi se republiški Stanovanjski sklad dejansko aktivnejše vključil tudi v Novo Gorico. Vzorec pomoči pa bi bil lahko tudi takšen, kot ga je uvedla Mestna občina Ljubljana. Tam so se s pravilnikom odločili, da bodo del stanovanj, ki jih ima njihov Stanovanjski sklad, namenili za mlade družine. Toda najprej moramo do novih stanovanj sploh priti. In tu računam na republiški Stanovanjski sklad!"

Čez mejo se selijo tudi slovenske fakultete
Čez mejo pa mladi ne gredo le zaradi stanovanj, ampak tudi zaradi - študija. Univerza v Novi Gorici je svoji dve fakulteti preselila v Gorico, v Italijo. Mladen Franko, prorektor Univerze v Novi Gorici: "Ključni razlog za selitev najprej Fakultete za znanosti o okolju, zatem pa še Akademije za umetnost je bil pomanjkanje prostorov v Novi Gorici in seveda izjemno ugodni pogoji čez mejo. Gre za faktor štiri, štirikrat cenejša najemnina je v Gorici v Italiji. Okoljsko fakulteto smo sicer zdaj preselili v nove prostore v obnovljeni Lanthierijevi graščini v Vipavi, Umetniška akademija pa še ostaja čez mejo, v Italiji.«

Po končanem študiju brez službe
Toda po končanem študiju mladi službe ne najdejo doma. Johannes Vuga Gregorič, predsednik Kluba goriških študentov: "Ko nekdo konča faks, seveda še nima nobene delovne izkušnje. In ker nima izkušenj, ki jih večina delodajalcev zahteva - ne more dobiti službe. Tako se začne agonija iskanja dela doma in zatem beg v tujino.« Vesna Petric Uran, direktorica novogoriške Območne enote Zavoda za zaposlovanje: "Med našimi brezposelnimi je 19 odstotkov mladih, torej jih je na Zavodu prijavljenih skoraj osemsto." Johannes Vuga Gregorič ob tem opozarja: "Ob tem vsak četrti ali vsaj vsak tretji diplomant ali magister razmišlja o odhodu v tujino, o iskanju prve zaposlitve zunaj domovine, odide pa vsak peti!"

Osem tisoč zaposlenih prej meje
Vesna Petric Uran, direktorica novogoriške Območne enote Zavoda za zaposlovanje, na naše vprašanje o odlivu delovne sile oziroma o tem, koliko naših je delo dobilo čez mejo, v Italiji, ne more postreči s konkretnim podatkom: "Te evidence na našem Zavodu nimamo. Podatek sem iskala na sosednjem biroju za zaposlitve v Italiji in v Gorici so mi povedali, da je čez mejo zaposlenih osem tisoč slovenskih državljanov in državljank. Koliko jih dela 'na črno' – tega pa ne ve nihče. Zagotovo je številka precej višja od tiste, uradne. Je pa dejstvo, da število ilegalnih zaposlitev pri sosedih pada, kajti tudi v Italiji ni več tako rožnato, kot je bilo nekdaj."

V nasprotni smeri – prihajajo tudi Italijani
V zadnjih nekaj letih se je tok delovne sile tudi malce obrnil. Vse več italijanskih podjetnikov se seli k nam. Lorenzo Lastella iz družbe Biotechoil je svoje podjetje za projektiranje ekoloških čistilnih in drugih naprav ustanovil v Primorskem tehnološkem parku, v podjetniškem inkubatorju, v Vrtojbi: "Tu imamo dinamično poslovno okolje in dobro logistiko, kar nam je zelo pomagalo pri zagonu naše dejavnosti v Sloveniji. Pa tudi davčna zakonodaja pri vas ni tako obremenjujoča, kot je v Italiji. Manj imate birokracije." Robi Vidic, o katerem smo pisali na začetku prispevka, ki je svoje stanovanjsko vprašanje rešil prek meje, je v Italiji našel tudi svojo poslovno priložnost, in sicer v gradbeništvu in na trgu z nepremičninami. Opozarja pa: "Podjetniško okolje v Italiji je zahtevno. Veliko težje je ustanoviti podjetje, kot je to pri nas, v Sloveniji, davčna zakonodaja je dosti manj transparentna, kot je naša, davek na dobiček je dvakrat višji kot v Sloveniji." To dokazujejo tudi selitve italijanskih podjetij v Slovenijo: pred desetimi leti je bilo v Sloveniji zaposlenih 150 italijanskih državljanov, zdaj jih je 1.100. In še: leta 2013 so Italijani pri nas ustanovili 722 podjetij, danes jih je 909.

Mojca Dumančič, TV Slovenija