Javno podjetje Infra je bilo v sodni register vpisano 3. maja 2004, redno poslovanje pa je začelo septembra 2004, ko je od koncesionarja, Holdinga Slovenske elektrarne, prevzelo obveznost izvedbe ureditve vodne, državne in lokalne infrastrukture ob gradnji verige hidroelektrarn na Spodnji Savi. Infra je dobila nalogo, da v imenu države kot predstavnik koncedenta ob vsaki hidroelektrarni zgradi akumulacijski bazen, uredi vodno infrastrukturo in zaščito pred poplavami, državno cestno, železniško in energetsko infrastrukturo ter lokalne ceste, vodovode, kanalizacijo in čistilne naprave, skladno s sprejetim državnim lokacijskim načrtom.

Za te posege je denar pritekal predvsem iz vodnega sklada, le manjši del iz drugih virov. Tako je v desetih letih zgradila tri akumulacijske bazene in uredila protipoplavno zaščito ter infrastrukturo ob hidroelektrarnah Boštanj, Arto-Blanca in Krško, za kar je porabila 126 milijonov evrov. Zdaj je pred njo največja naložba, saj so posegi ob HE-ju Brežice ocenjeni kar na 173 mio. evrov. Zato je že objavila razpis za izvajalca del za akumulacijski bazen, katerega gradnja je ocenjena na 85 milijonov evrov, čeprav zanjo še nima zagotovljenega denarja. Vojko Sotošek, zakoniti zastopnik Javnega podjetja Infra, pojasnjuje: "Razpis smo objavili, čeprav za gradnjo še nimamo zagotovljenih finančnih sredstev, zakon nam seveda to dopušča. V razpisu je seveda varovalka, da se pogodba podpiše, ko bomo imeli zagotovljene finančne vire. Zato upamo, da bomo do konca sprejemanja rebalansa državnega proračuna za leto 2015 le pridobili ustrezno višino sredstev, da bomo gradnjo začeli. Gre za posojilo Evropske investicijske banke 75 milijonov evrov. Razpis smo objavili prej, ker se bojimo tudi morebitnih pritožb, saj bi morali dela začeti najpozneje spomladi prihodnje leto."

Ob desetletnici Infre so na brestaniškem gradu pripravili tudi okroglo mizo, na kateri so skušali predstaviti izzive pri urejanju voda v Sloveniji, pri čemer nas očitno čaka še veliko dela. Tanja Bogataj, državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor, o tem pravi: "Zagotoviti moramo, da pospešimo postopke umeščanja v prostor protipoplavnih zaščit, da jih naredimo enostavnejše in preglednejše, da ni vsako umeščanje takšne ureditve svet zase, ampak da kar se da poenotimo zadeve in da jih dobro načrtujemo. Gre za zapletene zadeve, zato ne smemo izgubljati časa z načrtovanjem, ampak je treba čim prej začeti izvajanje posegov, ki bodo omogočili najboljšo zaščito pred poplavami."

Po mnenju predsednika vlade Mira Cerarja, ki si je danes ogledal ureditve ob hidroelektrarnah Krško in Arto-Blanca ter bil slavnostni govornik na proslavi, se je področje vodarstva pri nas v zadnjih 25 letih povsem dezorganiziralo in razpršilo. Cerar je v govoru med drugim dejal: "Prepogosto se v okviru upravljanja z vodami ukvarjamo z vprašanji, kdo je za kaj pristojen in kdo bi moral kaj storiti. Odločitve so pogosto sprejete prepočasi in velikokrat žal prepozno. Predvideno ukrepanje ostane samo na papirju in se ne izvede povsod do konca. Pri tem pa pozabljamo na škodljive posledice, ki jih zaradi neukrepanja čutijo tako državljanke in državljani kot tudi gospodarstvo v obliki vedno večjih škod zaradi poplav in drugih naravnih nesreč. Zaradi zmanjšanja tveganja nastanka novih škod ter zavarovanja ljudi in premoženja je zato treba takoj pristopiti k izvedbi nujnih intervencijskih ukrepov, tako na področju intervencijskih del na vodotokih in vodnih zemljiščih kakor tudi na področju nujnih organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Sloveniji." Po ogledu ureditev infrastrukture v Posavju pa je predsednik vlade zadovoljen povedal: "Danes sem seveda lahko z zadovoljstvom ugotovil, kako se da dobro v praksi uresničevati program protipoplavne zaščite. Zdaj pa je seveda treba paziti, da bomo te dobre prakse uvajali tudi drugod. Pazili pa moramo tudi na to, da se to dogaja uravnoteženo po Sloveniji." Zato v javnem podjetju Infra že razmišljajo, da bi lahko po končani gradnji verige hidroelektrarn na spodnji Savi prevzeli protipoplavno urejanje vodotokov po vsej državi. Za to imajo tudi zakonsko podlago, pravi Vojko Sotošek, in dodaja: "Delovanje podjetja Infra je smiselno nadgraditi v smeri večje učinkovitosti in samostojnosti. Vizija delovanja podjetja Infra je, da postane načrtovalec in investitor potrebnih vodnih ureditev ter upravljavec vodotokov oziroma porečja. Primer takšne dobre prakse je smiselno razširiti tudi na druga porečja in ta povezati v enotno javno podjetje, ki bo celovito načrtovalo in investiralo v potrebne ureditve - protipoplavno varnost ter skrbno upravljalo slovenske vodotoke. Postavitev nove organiziranosti vodarstva je tudi prioritetna naloga ministrstva za okolje in prostor po sprejetem akcijskem načrtu na včerajšnji seji slovenske vlade, o kateri se bo odločalo v prihodnjem letu."

Za MMC Goran Rovan

Iz poročil ob petih (1. december 2014)