Devetindvajsetletni Goran Pešić je v Novo mesto prišel nedolgo za tem, ko je v rodni Srbiji diplomiral iz kemije in biokemije. V Društvu za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) je prostovoljec od leta 2012. Po izteku prve pogodbe se je v Nišu rojeni Goran odločil ostati v Sloveniji.

„Po končanem študiju sem vedel, da v Srbiji ne bom dobil zaposlitve, in ko sem prek prijateljice slišal za projekt v Novem mestu, sem se prijavil. Z domačini iz Društva smo se odlično ujeli in sem tri mesece po prvem razgovoru začel delati. Po izteku pogodbe so me prosili, naj ostanem dlje, in sem z veseljem privolil," se spominja Goran.

Starši sami ne morejo pomagati otrokom
V prostorih društva zdaj za otroke priseljencev, ki bi bili brez pomoči DRPD-ja prepuščeni sami sebi, vodi dodatne ure iz naravoslovnih znanosti. Šolska snov in pristop učiteljev je drugačen in veliko otrok se zaradi razlik in novega okolja počuti izgubljene.
„Ti otroci bi brez naše pomoči stopicali na mestu. Starši jim ne morejo pomagati, tudi zaradi jezika. Njihove mame morda niso končale niti osnovne šole, očetje delajo cel dan, tako da nimajo časa ali ne znajo. Otroci, ki jim pomagamo, so zelo uspešni. Vpisujejo se na srednje šole, fakultete ..."
Več kot učitelj
Z otroki, ki prihajajo po večini s Kosova in iz Albanije, pa tudi iz Bosne in Hercegovine ter
Srbije, Goranu uspeva vzpostaviti pristen odnos. Zaradi tega ga kot učitelja in prijatelja izjemno cenijo. Učenka devetega razreda Besjana Shala, ki v prostore Društva prihaja že nekaj let, je navdušena nad Goranovimi metodami. „Ko potrebujem pomoč pri matematiki, kemiji, fiziki ali biologiji, mi zmeraj pomaga. Je zelo prijazen, je kot prijatelj in ne kot učitelj. Zelo rada delam z njim.“

Ni strokovnjak za albanske plese, toda ...
V Društvu za razvoj prostovoljnega dela poleg učne pomoči za otroke organizirajo tudi različne delavnice, od športnih do kulinaričnih. Goran meni, da je še posebej pomembno otrokom omogočiti stik z lastno kulturo. Zato jih kot zagrizen plesalec poučuje tudi albansko folkloro. „To so otroci, ki radi plešejo, niso pa imeli nikogar, ki bi jim ples pokazal. Nisem strokovnjak za albanski ples, sem pa plesalec. S spleta sem "snel" korake, malo po svoje prilagodil koreografijo otrokom, tako da oni zdaj nastopajo s tem plesom."
Prostovoljec do konca
Goran je dejaven član folklorne skupine Kres, sodeluje s Športno zvezo Slovenije, dela pa tudi pri pripravi slovenskega muzikala Ljubezen vse premaga. Čeprav mu prostovoljno delo daje veliko zadovoljstva, Goran vseeno išče tudi plačano delo.
„Naredil sem izpit za slovenski jezik na ljubljanski univerzi in nostrificiral diplomo. Za nostrifikacijo sem potreboval kar nekaj časa, ker v Sloveniji ne obstaja fakulteta za kemijo in biokemijo, v Sloveniji sta to dve različni fakulteti. Spraševali so se, katero diplomo si želim. Na koncu so mi dali kar obe," pripoveduje.
Prednost imajo Slovenci
Poleg znanja jezika in nostrificirane diplome Gorana od službe loči samo še delovno dovoljenje, za katero pa mora zaprositi delodajalec. Za večino je to preveč zapleten postopek, čeprav so ljudje z Goranovo izobrazbo na trgu dela zelo iskani. „Šel sem na nekaj razgovorov za delo. Prijavilo se je še pet, šest Slovencev. Na razgovoru so rekli, da je vse super, ampak prednost imajo Slovenci. Meni se zdi to po eni strani logično, po drugi strani mi je žal."

Ko te Slovenec povabi na kosilo ...
Dandanes se zaradi odličnega znanja slovenščine in vključenosti v vse segmente življenja Novega mesta Goran v Sloveniji počuti kot doma. Sprejel je tudi slovensko tradicijo in kulturo, ki ga je na začetku begala:
„Ko te Slovenec povabi na kosilo, te ne povabi domov, ampak v restavracijo. Na začetku nisem vedel, ali zato, ker ne znajo kuhati, ali zato, ker nimajo časa. Ko te povabijo na kavo, te povabijo v kavarno. Rekel sem, da so hiše na zunaj zelo lepe in da imajo lepo urejena dvorišča, za notranjost pa ne vem, ker me nihče še ni povabil na obisk." Danes Goran zelo dobro pozna notranjost slovenskih hiš, pravi tudi, da so slovenska kosila odlična. Za popoln razvoj vseh svojih sposobnosti pa ta vsestranski inženir kemije in biokemije v Sloveniji vseeno potrebuje redno službo.