Naložba je po podatkih ivančnogoriške občine v celoti vredna 750.000 evrov. Zgradili so povsem novo kotlovnico na lesno biomaso z dvema kotloma na lesne sekance s skupno nazivno močjo 800 kW. Dobrih 350 metrov toplovodnega omrežja s petimi toplotnimi postajami bo ogrevalo površino 14.200 m2. Uporabljali bodo tudi lesne sekance s tamkajšnjega območja, če bodo krajevni pridelovalci zagotovili primerno kakovost in stalnost dobave.

S projektom občina Ivančna Gorica in koncesionar uresničujeta državne in lokalne strateške cilje trajnostne oskrbe z energijo. Naložba ima tudi pomembno izobraževalno vlogo, saj omogoča ozaveščanje mladih generacij o pomenu obnovljivih virov energije in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Dodati velja, da na strehah OŠ Stična že deluje trenutno največja sončna elektrarna na javnih zgradbah v Sloveniji.

Župan Ivančne Gorice Dušan Strnad je ob tej priložnosti povedal, da je nova kotlovnica najnovejša v nizu pridobitev, ki so prijazne do narave in omogočajo izkoriščanje domačih energetskih virov. "Močno upam, da bomo z našimi partnerji zgradili še en podoben objekt, ki bi na lesno biomaso ogreval središče Ivančne Gorice. Imamo veliko gozda, zato je pametno izkoristiti, kar nam ponuja narava," je prepričan Strnad.

Rok Vodnik, član uprave Petrola, je dejal, da se v zadnjem času podjetje usmerja tudi v tehnologije za rabo obnovljivih virov energije. "Tovrstne projekte na področju komunalne in energetske infrastrukture omogoča zlasti sinergija med javnim in zasebnim sektorjem. Zelo smo veseli odličnega sodelovanja z občino Ivančna Gorica, saj bo nova pridobitev v veselje in ponos vseh občanov, ne le šolarjev, dijakov in učiteljev," je poudaril Vodnik.

Kot ugotavlja tamkajšnji energetski menedžer Simon Muhič, v ivančnogoriški občini o trajnostnih energetskih projektih ne samo govorijo, ampak jih tudi uresničujejo. Po njegovih besedah sončna elektrarna na strehi OŠ Stična letno proizvede 450 MWh električne energije in tako prepreči izpust 300 ton ogljikovega dioksida. "Nova kotlovnica na lesno biomaso je v tem pogledu še boljša, saj se bomo z njo izognili izpustu 450 ton ogljikovega dioksida letno," je pristavil Muhič.