Ob obisku naselja Trata, kjer domuje približno 60 Romov, nam Tatjana Brajdič orisuje, da v tem naselju živijo nedostojno življenje. "Na občini mi pravijo, da Trata za njih ne obstaja. Na Trati živim od svojega devetega leta in vso pravico bi morali imeti do te zemlje," nam obupano pripoveduje Brajdičeva, ki občino poziva, naj ji v tem naselju zagotovi primernejši objekt – leseno brunarico –, da bo s šoloobveznimi vnuki živela dostojno, in ne tako nečloveško kot v leseni baraki, za katero pravi, da razpada.
Kočevski župan Vladimir Prebilič pojasnjuje, da so na občini poskušali doseči soglasje o preselitvi Romov. "To je zelo težko, saj tamkajšnji prebivalci niso pripravljeni sprejeti romskih prišlekov, hkrati pa se dogaja, da Romi s predlagano lokacijo niso zadovoljni. Družinam, ki se bodo odločile za preselitev, nameravamo pomagati s finančnimi spodbudami, medtem ko bomo tistim, ki ostajajo na Trati, poskušali zagotavljati nekoliko bolj kakovostno bivanje," pravi Prebilič. Dodaja, da je omenjena lokacija neprimerna, saj meji na industrijsko cono, zato navzočnost Romov zavira pospeševanje gospodarstva, po drugi strani pa je bivanje v takšnem okolju manj kakovostno tudi za Rome. "Preden se torej odločimo o obstanku naselja, se bomo pogovorili z okoliškim prebivalstvom. Želimo si vzpostaviti ozračje, ki bo omogočalo večje sožitje lokalnega prebivalstva in Romov kot doslej," zatrjuje Prebilič.
Zdenko Novak, prav tako prebivalec Trate, pravi, da občina obljublja veliko, toda Romi so, čeprav to romsko naselje obstaja približno štirideset let, še vedno tako brez kopalnic in sanitarnih prostorov kot tudi brez elektrike. "Čim otrok ne gre v šolo, nas že kličejo in predlagajo sodišču, nihče pa nas ne vpraša, ali imamo možnosti bivanja v naselju," pripomni Novak in doda, da je letos njegova družina ostala brez bivalnega objekta. Požar jim je namreč popolnoma uničil leseno barako. Kot trdi, jim je občina nato obljubljala parcelo v Mali Gori, nato v bližini Kočevja, na koncu pa so le začeli graditi v naselju. Občina mu postavlja lesen objekt v izmeri 5 krat 6 metrov, medtem ko je sinu zagotovila bivalnika.
Prebilič pravi, da želijo Novakovim zagotoviti minimalne življenjske pogoje, saj se tako izboljšuje možnost vključevanja Romov v vsakdanje življenje. Dodaja, da je pozitivno, da vsi Novakovi otroci hodijo v šolo. "Hišica bo postavljena, še preden bo zapadel sneg," zagotavlja Prebilič, ki pravi, da je to vznemirilo tamkajšnje prebivalce, zato je občina sklicala sestanek z njimi, namenjen pomiritvi duhov in razjasnitvi položaja.
V povezavi z reševanjem bivalnih težav družine Brajdič in družine Albina Laha je Prebilič pojasnil, da občina dodeljuje dve obliki pomoči. Izredna pomoč sledi ob morebitnih izrednih razmerah, ki so recimo posledica požara ali porušitve objekta. Druga oblika pomoči so sredstva, ki jih je mogoče dobiti prek vsakoletnih razpisov, ki jih vodi občinska romska komisija. S tem denarjem se sofinancira nakup stanovanja ali hiše. "Omenjenima družinama predlagam vložitev zahtevkov za izkoriščenje obeh možnosti, saj se je količina proračunskih sredstev, namenjenih za te zadeve, v tekočem mandatu povečala za skoraj 100 odstotkov, na 40 tisoč evrov letno. Naj vložita zahtevke, ki bodo šli skozi predpisani postopek, saj se je treba držati pravil," poudarja Prebilič. Dodelitev tovrstnega sofinanciranja pomeni, da občina lastniku nepremičnine, ki jo kupi romska družina, plača del kupnine.